Košarka ni privabila turistov
Tujci ustvarijo od 1000 do 1500 nočitev, zanimiv pa je pogled na statistiko lanskega septembra, ko je na Jesenicah potekal del evropskega prvenstva v košarki. Nočitev tujcev je bilo 176, septembra leto prej pa 24, kar bi v grobem pomenilo, da je bil turistični izplen organizacije prvenstva 150 nočitev, kar vsekakor ni tisto, kar so lokalni organizatorji napovedovali in si želeli. »Dejstvo je, da tudi če so navijači iskali pri nas nočitvene zmogljivosti, jih ni bilo na voljo. Neposrednega učinka na turizem torej ni bilo, še vedno pa menim, da lahko pride do dolgoročnih učinkov, če bomo le znali izkoristiti evropsko prvenstvo kot našo referenco,« je ocenila vodja urada za gospodarstvo na občini Jesenice Vera Djurić Drozdek. Problem razvoja turizma na Jesenicah je v pomanjkanju zasebne iniciative, saj se očitno nihče ne želi ukvarjati s turizmom, zapirajo se gostilne, obupujejo redki ponudniki sob in apartmajev. »Očitno nam še vedno ne gre tako slabo, da bi se ljudje obrnili v turizem,« ocenjuje Djurić-Drozdekova. Na Jesenicah je sicer dobrih 200 postelj, 60 v CŠOD, kakih 150 pa v planinskih kočah in pri zasebnikih.
Strategija seznam neuresničljivih želja
Leta 2005 je občina sprejela strategijo razvoja turizma in si postavila visokoleteče cilje. Strategija opredeljuje mesto Jesenice kot sodobno mesto, kjer je vredno preživeti del prostega časa v sproščenem okolju zgodovine in industrijske tradicije, ter mesto, kjer se da marsikaj kupiti. Priložnosti strategija vidi v smučišču na Rožci, počitniškem naselju Karavanke in športno-hotelskem centru na mejnem platoju Hrušica. Za cilj so si snovalci zadali 40.000 obiskov turistov na leto, sto postelj v mestu in sto v okolici. Nič od teh pobožnih želja se ni uresničilo. Nedavni občinski razvojni program je že bolj realen in v turizmu prepozna zgolj privabljanje tranzitnih in dnevnih gostov. In ga, kakopak, povezuje z železarsko tradicijo in narcisami.
Cvetenje narcis v kraje pod Golico vsako pomlad privabi veliko obiskovalcev. A tudi teh je vsako leto manj, predvsem pa so vsako leto bolj varčni, je potrdil tudi predsednik Turističnega društva Planina pod Golico Klemen Klinar. Društvo se trudi z organizacijo prireditev (osrednja prireditev ob cvetenju narcis bo v soboto), urejanjem okolice in tematskih poti, a gospodarski del turizma bi moral biti v rokah zasebnikov. Tu pa se zgodba z redkimi izjemami konča. Taka izjema je recimo mladi in podjetni Miha Smolej, ki se je na Planini pod Golico začel ukvarjati s konjeništvom na kmetiji in privablja skupine otrok in drugih ljubiteljev konj, ki jih po okolici popelje tudi s kočijo ali pa nudi šolo jahanja. »Ljubezen do konjev me spremlja od otroštva, bolj resno pa sem se s turizmom začel ukvarjati pred tremi leti. Odzivi so za zdaj presenetljivo dobri,« je povedal Smolej. Nov je tudi najemnik planinske postojanke pri Femcu, ki ima kar lepe načrte.
Imamo le narcise...
Po drugi strani pa je zdaj zaprta edina gostilna sredi vasi, že dolgo tudi hotel Bencijan, prav tako vila Rožca pod smučiščem Španov vrh. Ker je omenjena gostilna zaprta, so za letošnjo gostinsko ponudbo postavili kar nekakšen zabojnik, ki v te kraje že vizualno res ne sodi. »Drži, a vseeno bi pohvalil dva zasebnika, ki sta se sploh lotila gostinske ponudbe. Za kaj več enostavno ni interesa, še manj denarja. V društvu se nas trudi kakih deset ljudi, zasebne iniciative, ki bi pognala turizem, pa ni, kar po svoje celo razumem. Gostilna Betel pod Golico je bila svoje dni vedno polna gostov in nikoli se jim ni bilo treba pretirano oglaševati. Zdaj ob cesti že stoji tabla s ponudbo... Narcise imamo, to pa je tudi vse,« je realen Klinar, ki je potrdil, da podatki kažejo na to, da na Jesenicah od turizma ni mogoče živeti. »Jesenice so hotele na silo postati turistični kraj, kar pa glede na konkurenco in danosti seveda ni mogoče,« je dodal Klinar.
