Radovednežev več kot kupcev, a trgujejo ravno tako
»Saj še sam za kakšno stvar ne vem, koliko je stara in za kaj pravzaprav je. Potem pa malo podebatiramo, se pogajamo o ceni in včasih tudi kaj prodam. Gredo pa bolj stvari za pet, deset, največ 20 evrov. A imam doma znamko, ki je vredna nekaj tisočakov,« je dejal prodajalec Miro Bremec iz Kranja. Mi smo dodali, da je vsaka stvar vredna toliko, za kolikor ti jo uspe prodati. In se je strinjal. »Zdaj sem v pokoju, prej sem pa vse življenje stare stvari zbiral. No, in ker imam čas, jih zdaj prodajam. Prodaja je bolj slaba, ljudje bolj 'firbce' pasejo, meni pa mine prijetno dopoldne. Poglejte, zanimiv je tale medaljon Marije Terezije iz leta 1888. Rad bi 150 evrov zanj, pa vprašanje, če jih bom dobil. Precej je vreden tudi pozlačeni pribor, pa še kaj bi se našlo. Robe je veliko, le ljudi, ki bi jo kupili, je premalo,« je še dodal Bremec.
»Meni je že všeč, da obujam spomine. Sem iz strojnega foha in silno se mi zdi zanimivo, kakšna orodja so imeli včasih. Poglejte recimo tale navojni sveder. Glede na debelino in obliko bi težko rekel, za kaj so ga sploh uporabljali. Pridem vsakič in komaj čakam na naslednji sejem,« je priznal Peter Erbežnik iz Škofje Loke.
Na sosednji stojnici je Anita Zagoršek prodajala starine, ki so že na prvi pogled delovale, kot da so bile še včeraj skrite na kakšnem zaprašenem podstrešju. »Pa še prav imate! Tole lučko sem ravno včeraj odmontirala in tudi večina drugega je s podstrešja ali pa mi je, sploh kakšne knjige, podaril oče. Ravno zdaj sem prodala kuharsko knjigo iz leta 1945 za deset evrov. In so stroški postavitve stojnice pokriti,« je bila dobre volje Anita Zagoršek. Cena za postavitev stojnice je torej res nizka in čudi, da Turizem Škofja Loka, ki je organizator sejma, ne privabi več prodajalcev. »Pri meni je najdražja stvar 20 evrov, tako da se sem ter tja še kaj proda. A se pozna, da ljudje obrnejo vsak evro, pa še v Loki je veliko starih hiš in imajo domačini tovrstne robe že sami dovolj. Čisto drugače je v Beljaku ali pa že v Ljubljani, tam je res veliko ponudnikov, pa tudi kupcev. Joj, če pa bi živela v Ameriki ali Angliji, bi zagotovo hodila po dražbah in imela svojo trgovino. Ali gledate garažne razprodaje na televizijskem kanalu History? To bi bilo nekaj zame,« se je razgovorila Zagorškova.
Pestro tudi prihodnjo soboto in vse naslednje
Ločani so sejem starin že vzeli za svojega, pa tudi druge dogodke, ki jih prirejajo na Placu. Tudi prvi turisti so si že začeli ogledovati znamenitosti srednjeveškega mesta. Žal jih večina pride le za kako dopoldne ali popoldne, tako da turistične delavce čaka še veliko dela, da bi privabili turiste, ki bi na Loškem ostali več dni. Pa bi imeli kaj početi in videti. Od starega mestnega jedra do čudovitega loškega podeželja, kolesarskih in pohodnih poti ter seveda odlične ponudbe domačih dobrot na številnih turističnih kmetijah. A prvi koraki so vsaj že obujanje sobotnih dopoldnevov na Placu, ki jim bodo proti poletju sledili tudi večerni koncerti pod lipo in na gradu. Naslednji sejem starin bo v soboto, 31. maja, že v sredo popoldne bo na Placu ekološka tržnica domačih pridelkov, še bolj živahno pa bo že naslednjo soboto, ko bodo poleg tradicionalne tržnice kmetijskih pridelkov in izdelkov postavili še Loški umetniški festival s tržnico unikatnih izdelkov, delavnicami, izmenjavo izdelkov in zelenjave ter kulinaričnimi dobrotami. Organizirali bodo še urbani sprehod po mestu, družinski lov za zakladom, karavano domačih pivovarn. In še v dokaz mnenju Ločanke z začetka zgodbe, da ni res, da se v Loki nič ne dogaja – seznam prireditev za mesec maj je dolg 33 strani!
