Vlada Alenke Bratušek, ki opravlja tekoče posle, je včeraj oznanila, da je skupaj z župani našla rešitev za 34 občin, ki so na pobudo države pripravile 11 pomembnih okoljskih projektov, a nato novembra lani doživele hladen tuš, ko so izvedele, da je vlada ustavila izdajo odločb o sofinanciranju z evropskimi kohezijskimi sredstvi, dokler ministrstvo za kmetijstvo in okolje zanje ne najde denar.
Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je pred dopisno sejo vlade zagotovil, da bo ministrski zbor sprejel ustrezen sklep, ki bo občinam dal možnost, da začnejo izvajati projekte vodooskrbe in čiščenja odpadnih voda, ter da izvedbo najprej zalagajo z lastnimi sredstvi.
Občine bodo morale zalagati
Če se bo izkazalo, da denar, ki ga Slovenija lahko porabi v iztekajoči se finančni perspektivi, ne bo v celoti porabljen, bo katera od 34 občin sofinancersko odločbo prejela že letos, je pojasnil Židan. V nasprotnem primeru bodo občine kohezijska sredstva za te okoljske projekte pridobivale iz prihodnje finančne perspektive.
Ravno ta druga varianta je najbolj verjetna, gre sklepati iz Židanovih besed, ker naj bi bila vsa razpoložljiva sredstva iz trenutne finančne perspektive porabljena. Po tem scenariju pa lahko občine na izdajo odločb računajo šele predvidoma v prvem kvartalu prihodnjega leta, tako Židan, saj mora država z evropsko komisijo najprej uskladiti operativni program za obdobje med letoma 2014 in 2020, ki ga mora komisija nato še potrditi. Židan je obljubil, da bodo v času usklajevanja s komisijo tudi z občinami neformalno usklajevali vloge za pridobitev evropskih sredstev, zato da bodo po sprejemu operativnega programa lahko nemudoma sprožili ustrezne postopke za izdajo odločb.
Smrdelj: Potrebujemo odločbe
Županu občine Škofljica Ivanu Jordanu se rešitev vlade ne zdi idealna, a dovolj dobra, da lahko občine začnejo delati. Pivški župan in predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj je bil bolj zadržan. »Projekte lahko začnemo izvajati po prejemu odločb, saj le slednje dokazujejo, da imamo zaprto finančno konstrukcijo, in nam omogočajo sklenitev pogodbe z izbranimi gradbenimi podjetji. Ta dogovor je sicer pokazal dobro voljo, a brez odločb gre morda le za predvolilni manever,« je bil skeptičen Smrdelj. Ker so projekti precej finančno zajetni, se predsednik združenja sprašuje, koliko občin si sploh lahko privošči zalaganje denarja za izvedbo projektov.
Občine so sicer kot rešitev predlagale delitev projektov, za katere so že zagotovljena evropska kohezijska sredstva, in omenjenih 11 projektov na dve fazi, pri čemer bi sredstva za prvo fazo črpale iz iztekajoče se finančne perspektive, za drugo fazo pa iz prihodnje. Smrdelj je zagotovil, da bi se z delitvijo projektov, za katere je že zagotovljen denar, sprostilo dovolj denarja, da bi 34 občin lahko še v iztekajoči se finančni perspektivi izvedlo prvo fazo svojih 11 projektov.
