Slovenski minister se je danes na zasedanju v Bruslju zahvalil Evropski komisiji in ministrom članic unije za vso pomoč in solidarnost, ki so jo izkazali ob naravni katastrofi v Sloveniji, ter na kratko poročal o razmerah v državi.
O razmerah v Sloveniji je govoril tudi z visoko zunanjepolitično predstavnico unije Catherine Ashton, ki je prav tako izrekla vso podporo, je še povedal minister.
Slovenija lahko po Erjavčevih besedah poleg materialne pomoči članic, ki jo je dobila v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito, pričakuje tudi finančno pomoč, ko bo ocenjena razsežnost škode.
Gre za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada. Država lahko za pomoč iz tega sklada zaprosi v desetih tednih po nastanku prve škode, na podlagi zanesljivih ocen.
Sredstva namenjena za soočanje s hudimi naravnimi nesrečami
Sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada so namenjena članicam EU pri soočanju s posledicami hudih naravnih nesreč, če škoda preseže 3,6 milijarde evrov ali 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) prizadete članice - odvisno od tega, kateri prag je nižji. V primeru Slovenije je po podatkih komisije 0,6 odstotka njenega BND 210 milijona evrov.
V primeru odobritve prošnje država dobi pomoč, ki je izračunana kot 2,5 odstotka za škodo v okviru limita, to je 0,6 odstotka BND, in šest odstotkov za škodo nad limitom.
Pomoč iz sklada deluje tako, da se članici povrnejo stroški za že sprejete javne ukrepe. Po pravilih EU se pri odločanju o dodelitvi sredstev iz solidarnostnega sklada sicer upošteva celotna škoda, a denar se lahko porabi samo za stroške, ki so jih prijavile javne oblasti.
Do pomoči iz sklada je članica izjemoma upravičena tudi v primeru "izjemnih regionalnih katastrof", torej če škoda ne preseže določenega praga, a je prizadeta večina prebivalstva neke regije in je ocenjeno, da bo imela katastrofa resne in dolgotrajne posledice na gospodarsko stabilnost in življenjske razmere.
Sloveniji doslej 29,7 milijona evrov pomoči
Če Evropska komisija odobri vlogo članice za pomoč, jo morata potrditi tudi Evropski parlament in Svet, v okviru katerega odločajo članice unije.
Pomoč je lahko na podlagi dosedanje prakse izplačana najhitreje v devetih mesecih po katastrofi, a Slovenija si bo prizadevala, da bi jo dobila čim prej. Po predlogu reforme sklada, ki pa za zdaj še ne velja, je sicer mogoče dobiti akontacijo.
Slovenija je doslej iz evropskega solidarnostnega sklada dobila 29,7 milijona evrov - okoli 8,25 milijona evrov za financiranje izrednih ukrepov po močnem deževju septembra 2007, okoli 7,46 milijona evrov za odpravo posledic močnega deževja in poplav septembra 2010 in 14 milijonov evrov pri soočanju s posledicami poplav leta 2012.