Za DeSUS je predlog ministra za finance Dušana Mramorja, da prihodnje leto ne bi bilo regresa za upokojence, popolnoma nesprejemljiv, je včeraj dejal prvak stranke upokojencev Karl Erjavec. In ponovil, da v primeru ukinitve regresa za upokojence DeSUS v sedanji vladi ne bo več mogla sodelovati. Je pa stranka upokojencev zaradi težkega javnofinančnega položaja Slovenije po Erjavčevih besedah vendarle pripravljena na določen kompromis.
Predsednik DeSUS je spomnil, da so pred dvema mesecema podpisali koalicijsko pogodbo, v kateri je poleg regresa za tiste upokojence, ki prejemajo pokojnino do 622 evrov, za regres zagotovljenih še dodatnih 40 milijonov evrov. Če želijo glede tega kar koli spremeniti, morajo torej najprej odpreti koalicijsko pogodbo, pri tem pa Erjavec pričakuje, da bodo rezerve poiskali tudi na prihodkovni strani. »Pripravljeni smo poiskati neko kompromisno rešitev, ki bi omogočala, da bi bila vlada stabilna in da bi tudi uresničili zaveze, ki smo jih dali Bruslju. Zavedamo se namreč, da bi bilo najslabše, da bi po dveh mesecih prišli v neko politično nestabilnost,« je poudaril prvak stranke upokojencev.
Kje naj bi se »srečala« Mramor in Erjavec?
Konkretnih številk, za koliko bi bila DeSUS pripravljena popustiti, Erjavec včeraj ni želel navesti. Iz njegovih odgovorov pa je bilo mogoče razbrati, da v prihodnjem letu vidijo možnost popuščanja pri dodatnih 40 milijonih evrov oziroma da so se pripravljeni pogovarjati »o dinamiki, kako bi dosegli ta znesek«.
Pogovori glede regresa naj bi se po Erjavčevih napovedih v vladnih krogih nadaljevali že danes. So nam pa nekateri naši sogovorniki včeraj dejali, da je predlog finančnega ministra za neizplačilo regresa za upokojence prihodnje leto Mramorjevo pogajalsko izhodišče in da tudi on ne pričakuje, da bi z njim uspel. Tako menijo, da bo vlada ohranila sedanji regres, izplačilo 40 milijonov dodatnih sredstev pa naj bi raztegnili na več let oziroma do tega zneska prišli šele postopno.
Premier Cerar previden
Tudi premier Miro Cerar je po včerajšnjem srečanju s poslansko skupino svoje stranke poudaril, da bo zaradi zavez v koalicijskem sporazumu treba o regresu razpravljati previdno. Ne želijo namreč prizadeti upokojencev ali drugih socialno ogroženih skupin do te mere, da bi jim bistveno poslabšali razmere. Zato bodo iskali kompromisne rešitve, ki bodo pripeljale do cilja, da bodo zniževali javnofinančni primanjkljaj, spodbujali gospodarsko rast in obenem ohranili socialno varnost. Ob tem je Cerar ocenil, da Erjavec kaže posluh in se zaveda, da bo treba varčevati povsod.
Anka Tominšek, nekdanja predsednica sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) in članica Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus), meni, da Erjavec v teh težkih časih ne more groziti z odhodom iz koalicije. »Če denarja, ki ga je obljubil, ni, ga pač ni,« je dejala. Ob tem je poudarila, da je za upokojence mnogo bolj kot regres pomembno usklajevanje pokojnin, ki je zamrznjeno že vse od začetka prejšnjega leta, pred tem pa so bila usklajevanja le polovična oziroma četrtinska. »Ključni problem predstavlja padanje pokojnin. Od začetka krize so realno padle že za okoli deset odstotkov,« ugotavlja Tominškova.
Tudi javnim uslužbencem ne bi nižali plač
Bo pa popuščanje Erjavca vsaj pri dodatnih 40 milijonih evrov za regres upokojencev očitno lažje doseči tudi zaradi zahtev sindikatov javnega sektorja. Ti namreč pri nepristajanju na nove posege v plačno maso izpostavljajo tudi predviden dodaten denar za upokojence. »Če se bo našel dodaten denar za regres za upokojence, potem je še toliko manj razlogov, da bi morali znova poseči v maso plač javnih uslužbencev. Kvečjemu lahko zahtevamo več,« pravi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja ter glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj.
Glavni odbor Sviz je sicer na svoji zadnji redni seji pred začetkom pogajanj z vlado sklenil, da bo v primeru dodatnega zniževanja obsega sredstev za plače takoj izoblikoval stavkovne zahteve in začel priprave na stavko. Sviz pristaja zgolj na podaljšanje varčevalnega dogovora, ob tem pa je v pogajalska izhodišča vključil še zahtevo po sprostitvi napredovanj v plačne razrede in nazive ter uresničitev sklenjenih dogovorov o odpravi anomalij pri plačah v skupini »J«, ki ga sestavlja razno strokovno tehnično osebje.
Vlada bo, kot je znano, v pogajanjih s sindikati javnega sektorja iskala okoli 355 milijonov evrov prihranka; 270 milijonov evrov naj bi ji prineslo podaljšanje lani sklenjenega varčevalnega dogovora, ki med drugim vključuje progresivno znižanje plač, nižji regres, zamrznjena napredovanja in izplačila za delovno uspešnost, dodatnih 80 milijonov evrov pa namerava po naših informacijah namesto pri plačah oziroma odpuščanjih poiskati zlasti pri reorganizacijah – na primer pri združevanju agencij in uradov, pri stroških, ki jih ima država z zunanjimi izvajalci, v javnih naročilih, morda tudi v normativih in standardih. Vlada naj bi izhodišča sprejela danes in jih jutri posredovala sindikatom – še isti dan so predvidena tudi prva pogajanja.
