Še pred meseci je kazalo, da bosta Nadškofija Ljubljana in direktor papirnice Goričane Andraž Stegu mirno rešila spor o financiranju osem milijonov evrov vredne obnove dvorca Goričane, zdaj pa so se strasti zopet razplamtele.
Ljubljanska nadškofija je zadnji dan septembra vložila novo tožbo, s katero od Steguja zahteva plačilo 265.000 evrov. Naključno ali ne, za to se je odločila zgolj nekaj dni po objavi prispevka v Dnevniku, v katerem smo razkrili ozadje razkošne prenove nesojene rezidence slovenskega kardinala Franca Rodeta. Vse skupaj smo dokumentirali s fotografijami notranjosti dvorca, ki ga krasijo po meri izdelano stilno pohištvo, lestenec in druga svetila iz muranskega stekla, svilena preproga, vredna približno 85.000 evrov, kamin z vgrajenim kardinalovim grbom...
Tožba le za peti obrok
Pri tožbenem zahtevku nadškofije gre za sporni dolg, ki izvira iz posla izpred desetletja in ga omenjena dalj časa neuspešno razčiščujeta na sodišču. Takrat je namreč nadškofija, ko jo je vodil še Rode, prepustila Steguju manjši, 11-odstotni paket delnic medvoške papirnice. V zameno si je – tako Stegu – zagotovila njeno finančno pomoč pri prenovi dvorca. Zapletlo se je, ker je moral Stegu naložbo kljub drugačnim obljubam klerikov financirati sam. Po tem, ko se je moral Rode odpovedati bivanju v posebej zanj obnovljenem dvorcu – poseben aneks v pogodbi mu je sicer zagotavljal dosmrtno bivanje v njem – pa finančno izčrpani papirnici ni ostalo drugega, kot da na nadškofijo naslovi zahtevo za vračilo vlaganj papirnice v dvorec. Nadškofija jo je zavrnila in ji v letu 2012 odgovorila z računom za »pozabljeni« dolg iz leta 2004.
Čeprav v nadškofiji, kjer so pred dnevi dobili novega vrhovnega poglavarja, od Steguja zahtevajo več kot tri milijone evrov, v novi tožbi poskušajo sodno izterjati le petega od skupno desetih neporavnanih obrokov. Zakaj je tako, ni znano. »Nadškofija Ljubljana zadev, ki so predmet odprtih sodnih postopkov, ne komentira,« so bili redkobesedni. Na podlagi začasne odredbe je sicer nadškofija do nadaljnjega vpisala plombo na Stegujevem lastništvu v papirnici. Na njem je že prej dobila zastavno pravico Abanka Vipa.
Kot smo izvedeli, je prvotna trimilijonska tožba, ki jo je nadškofija vložila leta 2012, po čudnem spletu okoliščin padla v vodo. Zadnja obravnava se je namreč maja letos končala z dogovorom, da bosta sprti strani poskušali v štirih mesecih poiskati sporazumno rešitev, v tem času pa bo postopek miroval. Ta rok se je iztekel sredi septembra; ker nobena od strani ni predlagala njegovega nadaljevanja, je sodišče ugotovilo, da je v skladu z zakonom o pravdnem postopku tožba umaknjena. V nadškofiji so s tem skozi okno vrgli več deset tisoč evrov, kolikor so do zdaj porabili za stroške postopka. Samo za odvetnike so po naših informacijah zapravili kar okoli 50.000 evrov.
Stegu: Kardinal se spreneveda
Z novo tožbo se ponuja tudi odgovor na vprašanje, ali nadškofija namerava povrniti vlaganja v obnovo dvorca. V skladu z omenjenim dogovorom na sodišču bi se morali njeni predstavniki oglasiti v Goričanah in pregledati dokumentacijo, vendar se vabilu po besedah lastnika papirnice Andraža Steguja niso nikoli odzvali. »Mogoče računajo na to, da bodo Goričane končale v stečaju, sami pa se bodo polastili obnovljenega dvorca, ne da bi za to plačali en sam cent. Vendar se jim ta račun ne bo izšel,« je bil neomajen lastnik papirnice.
Nadškofija sicer v novi tožbi izrecno navaja, da tedanji ljubljanski nadškof Franc Rode »nikoli ni imel namena skleniti pogodbe« s Stegujem, s katero bi mu odpisal oziroma odstopil terjatev od prodaje delnic, in da je tudi ni podpisal. Če pa bi jo, bi bila neveljavna, zatrjujejo, saj za to ni imel dovoljenja Svetega sedeža. »Gre za čisto sprenevedanje tako nadškofije kakor tudi kardinala, ki zdaj trdi, da pogodbe ni podpisal oziroma se ne spomni, da bi jo podpisal. Dejansko seveda pogodba obstaja in je veljavna,« je opozoril Stegu. Izvirnik pogodbe je tudi predložil sodišču, nadškofija pa ni njeni pristnosti nikoli ugovarjala.
