Ribičič je pojasnil, da pri stališču, ki ga bodo danes odposlali predsedniku mandatno-volilne komisije Mitju Horvatu, ni ločenih mnenj.
V DZ pošiljajo dve možnosti, ki sta po besedah Ribičiča v skladu z ustavo. Kateri sta, ni razkril.
Neuradno pa naj bi bila po mnenju pravnikov v skladu z ustavo ugotovitev o prenehanju Janševega mandata, poleg tega pa navajajo možnost, da Janša mandat zadrži, vendar ga ne more izvrševati, dokler prestaja zaporno kazen.
V tem primeru bo Janšev mandat še vedno stvar politične odločitve, čeprav bi s takšnim mnenjem državni zbor dobil drugačno stališče, kot ga je dala zakonodajno-pravna služba. Ta je namreč ocenila, da bi bilo prenehanje Janševega mandata lahko ustavno sporno.
Horvat: Sprejemljive so vse rešitve
Predsednik MVK Mitja Horvat je novinarjem zatrdil, da na poročilo skupine pravnikov še čakajo in z vsebino ni seznanjen.
Tako ni želel komentirati neuradnih informacij glede možnega začasnega prenehanja Janševega mandata. Dodal je, da bodo o tem govorili, ko bodo prejeli mnenje pravnikov in ugotovili, če je to ena od realnih možnosti.
Hanžek vztraja, da mora Janši mandat prenehati dokončno
Poslanec SDS Žan Mahnič je glede možnosti začasnega odvzema mandata Janši dejal, da mnenja pravnikov še ni videl in da tega ne more komentirati, da pa je stališče SDS, da se »Janezu Janši ne sme odvzeti mandata«, saj za to ni nobene pravne podlage. Janša je šel že na volitve kot pravnomočno obsojen, bil je v zaporu, okoliščine so bile znane, volivke in volivci so to vedeli in so ga kljub temu izvolili v državni zbor, je dodal.
Poslanec Združene levice Matjaž Hanžek pa je novinarjem danes dejal, da mnenja še nimajo. Če bo prišlo do glasovanja o začasnem prenehanju mandata, pa bodo proti, saj menijo, da mora Janši mandat prenehati dokončno.
Shode bodo nadaljevali do javne objave sodbe, nato se bodo prestavili na drugo sodišče
Poslanec SDS Branko Grims je za novinarje že dejal, da »če je to res, bo zgodba doživela svoj epilog na ustavnem sodišču in na Evropskem sodišču za človekove pravice. Potem se bo tem gospodom še krepko kolcalo,« je dejal po seji odbora za obrambo.
Janša pa se je zvečer odzval s tvitom: »Slučajno #patria spet tik pred volitvami že šestič, pa še partijska komisija o odvzemu mandata na isti dan. Postali dežela slučajev in ovac.«
Če navedbe o zavrnitvi Janševe zahteve za varstvo zakonitosti držijo, je to za Odbor 2014, ki je bil ob odhodu Janše v zapor ustanovljen z namenom zaščite njegovih človekovih pravic, pričakovana novica, »glede na to, da v senatu sedi tudi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, ki je v preteklosti že dokazal, da je njegova strokovna objektivnost pod velikim vprašanjem«, so zapisali v sporočilu za javnost. Ob tem so dodali, da Masleša načelo nepristranskosti »krši tako, da je to vidno tudi z lune«.
Odbor bo tako s shodi pred vrhovnim sodiščem nadaljeval do javne objave sodbe, nato pa bodo svoje aktivnosti preselili pred ustavno sodišče.
Senat vrhovnega sodišča neuradno zavrnil zahtevo za varstvo zakonitosti v zadevi Patria
Senat vrhovnega sodišča je v današnjem nadaljevanju v torek začete seje sprejel odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti v zadevi Patria, so sporočili z omenjenega sodišča. Na podlagi odločitve bo zdaj pripravljena pisna odločba, ki bo strankam v postopku posredovana predvidoma v roku enega meseca, pojasnjujejo.
Do takrat pa, dodajajo, dodatnih informacij v zvezi z odločitvijo oziroma njeno vsebino s sodišča ne morejo posredovati. Večer in Reporter medtem poročata, da so sodniki zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnili.
Obsojenim ostaja upanje na ustavnem sodišču in Evropskem sodišču za človekove pravice
Kadar vrhovno sodišče ugotovilo, da je zahteva utemeljena, izdalo sodbo, s katero ali spremeni pravnomočno odločbo ali v celoti oziroma delno razveljavi odločbo sodišča prve stopnje in višjega sodišča ter zadevo vrne v novo odločitev, ali pa se omeji samo na to, da ugotovi kršitev zakona.
Poleg zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovnem sodišču imajo obsojeni možnost pravico iskati tudi na ustavnem sodišču in na Evropskem sodišču za človekove pravice, če menijo, da gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Obsojeni predsednika SDS Janez Janša, brigadir Tone Krkovič in prokurist Rotisa Ivan Črnkovič so ves čas procesa vztrajali, da gre za politično motiviran proces in da niso krivi.
