Čeprav lahko vsako leto do pol odstotka dohodnine podarimo nevladnim organizacijam, strankam in sindikatom, kar dve tretjini sredstev ostaneta brez izbranega naslovnika. Del dohodnine je lani doniralo približno 350.000 oseb ali dobra tretjina zavezancev, ki je s tem nevladnim organizacijam podarila skoraj štiri milijone evrov. Čeprav se število donirancev iz leta v leto povečuje, gre levji delež še vedno državi.
Za donacijo je namreč na voljo do 0,5 odstotka dohodnine, ki jih lahko namenimo eni sami organizaciji ali pa jih razdelimo med največ pet organizacij. Če tega ne storimo, gre neizkoriščen delež dohodnine v državni proračun. Po ocenah finančnega ministrstva je bil državni proračun lani na tak način bogatejši za 5,5 milijona evrov.
Peter Tomažič iz Slovenske karitas ocenjuje, da tretjinski delež donacij ni slab rezultat, lahko pa bi ga močno zvišali z boljšo obveščenostjo ljudi in poenostavitvijo postopkov. Po njegovem mnenju bi lahko Davčna uprava (Durs) na informativnih izračunih možnost donacije bolje in vidneje razložila, sam postopek pa poenostavila. »Zahtevo za donacijo lahko zdaj pošljemo na davčno upravo ali organizacijo, ki ji namenjamo del dohodnine. V vsakem primeru je potreben podpis donatorja, če pošljemo zahtevo neposredno na Durs, pa moramo poiskati in priložiti še davčno številko organizacije ali društva,« pojasnjuje Tomažič.
Na finančnem ministrstvu sprememb ne načrtujejo, saj menijo, da je obstoječa zakonodaja dovolj enostavna. Prav tako naj bi bila neutemeljena želja nekaterih organizacij o povečanju deleža dohodnine, saj imata še dve tretjini zavezancev možnost, da izkoristita že dano priložnost. Predlog, da bi se nevladnim organizacijam razdelil ves 0,5-odstotni delež dohodnine, kot na primer predlaga Islamska skupnost v Sloveniji, pa bi po besedah ministrstva zahteval popolno spremembo sedanjega koncepta, ki omogoča, da lahko dohodnino podarimo tudi proračunu.
Preboj Rdečih noskov
Od uvedbe donacij leta 2007 vsako leto največ denarja prejme Slovenska karitas, lani denimo skoraj 150.000 evrov. Na drugo mesto so se z okoli 100.000 evri že drugo leto zapored uvrstili Rdeči noski, ki so v zadnjih letih naredili največji skok. Pred letom 2009 jih na lestvici 20 največjih prejemnikov sploh ni bilo, v tem času pa so se zbrane donacije zanje povečale za skoraj štirikrat. Tretje, četrto in peto mesto zasedajo Unicef Slovenija, Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije in Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna. Najmanj donacij prejemajo lovske in ribiške družine, nekatera športna društva, v zadnjem času pa tudi nekateri sindikati.
Pri Slovenski karitas pravijo, da so v prvih letih ljudi nagovarjali tudi z letaki in podobnimi akcijami, v zadnjem času pa to počno le prek spletne strani, z obvestilom vsakoletnim novim darovalcem in prek župnijskih karitas. Darovan denar razdelijo šestim škofijskim podružnicam, ki jih uporabijo za tiste programe pomoči, kjer jim primanjkuje denarja. Del sredstev gre vsako leto tudi za nove razvojne programe, podporo prostovoljstvu in delu župnijskih karitas.
Rdeči noski svoj preboj na lestvici pripisujejo uspešnemu delovanju in rednemu obveščanju podpornikov o svojem delu v zdravstvenih in drugih ustanovah. Največji del prejetih donacij porabijo za obiske klovnov zdravnikov v bolnišnicah, del sredstev pa tudi za njihovo strokovno izobraževanje in delovanje pisarne društva.
Društvu Unicef se v zadnjih letih tovrstna finančna podpora zmanjšuje. Maša Gorjup za to ne krivi številnih afer, s katerimi se je soočal Unicef v zadnjem obdobju; razlog je po njenem v tem, da lahko ljudje izbirajo med vse večjim številom humanitarnih organizacij in društev, zato so sredstva vedno bolj razpršena (lani je donacijo prejelo že skoraj 4300 upravičencev). Podarjena sredstva namenijo za Unicefov globalni sklad, iz katerega se financirajo programi pomoči otrokom v državah v razvoju in za zagotavljanje nujne pomoči v kriznih razmerah, kot so naravne nesreče in vojne.
Med prvimi 20 tri verske skupnosti in dve politični stranki
Med verskimi organizacijami je presenetljivo najvišje, na 13. mestu, Islamska skupnost v Sloveniji. Nadškofija Ljubljana je dve mesti za njimi, še nekoliko nižje (17.) pa Srbska pravoslavna cerkev. Podatki Dursa kažejo, da je podpora ljubljanski nadškofiji v zadnjih letih upadla, preostalima dvema verskima organizacijama pa nekoliko porasla. Ob tem je zanimivo, da je islamska skupnost po številu donatorjev (teh je več kot 4000) med vsemi upravičenci celo na 4. mestu.
Tajnik Islamske skupnosti Nevzet Porić pojasnjuje, da pri pridobivanju donatorjev nimajo kakšne posebne metode, zbrana sredstva pa porabijo za tekoče stroške in izobraževalne projekte. Tudi ljubljanska nadškofija v zadnjem obdobju ljudi menda ni posebej aktivno nagovarjala, še največ prek verskega tednika Družina. Boštjan Prevc iz tiskovnega urada nadškofje je ob tem pojasnil, da sredstva namenijo izključno za podporo duhovnikom, zlasti tistim, ki delujejo v težjih razmerah.
Med političnimi strankami so med dvajseterico Socialni demokrati in SDS. SD je od leta 2009, ko je zasedala 8. mesto, padla na 16., SDS pa se je med dvajset največjih prejemnikov zavihtela šele v zadnjih dveh letih. Bistveno manj uspešni so sindikati, saj se še nobeno leto ni zgodilo, da bi se kateremu uspelo prebiti med prvih 20. Milan Utroša, sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ocenjuje, da se večina članov ravna po pravilu, »da sindikatu plačuje članarino, del dohodnine pa nameni športnim društvom, gasilcem ali kakšni humanitarni organizaciji«.
Donacija je zgolj pomoč
Tajnik Islamske skupnostiNevzet Porić pravi, da je nekaj več kot 20.000 evrov, kolikor so prejeli lani, malenkost, saj ne dobivajo ničesar iz proračuna. Po besedah Karin Elenae Sánchez iz Rdečih noskov pa pokrivajo sredstva iz donacij dohodnine le del stroškov za njihovo delovanje, ki je lani obsegalo kar 830 obiskov klovnov zdravnikov v 30 bolnišnicah ter drugih ustanovah ter več predstav in raznih akcij. »Vsi obiski in predstave so brezplačni, klovnom, gre za 16 posebej šolanih umetnikov, pa moramo izplačati honorar in potne stroške ter financirati kostume in šolanje,« pojasnjuje Sanchezova. Na vprašanje, koliko znaša honorar za klovne, nismo dobili odgovora, je pa dejala, da kdo drug za tak denar ne bi niti iz postelje vstal.
Naj ob tem znova opozorimo, da lahko zavezanci vložijo ali spremenijo zahtevo za donacijo dohodnine kadar koli, po pošti, prek sistema eDavki ali ustno na vseh davčnih uradih in izpostavah. Vložena zahteva velja za nedoločen čas oziroma do preklica.
