Občina Postojna bo v prihodnjih dneh na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti državnega prostorskega načrta za osrednje vadišče Slovenske vojske na Počku. Ustavno sodišče je doslej začelo ustavno presojo le enega državnega prostorska načrta, in sicer za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru. Na ustavno sodišče je sicer romalo še več pobud za presojo domnevno spornih državnih prostorskih načrtov, a so bile zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavržene.
Zanemarili presojo vplivov na okolje
Dr. Rajko Pirnat, ki je skupaj s kolegi z Inštituta za javno upravo pri ljubljanski pravni fakulteti oblikoval tudi pravno mnenje o državnem prostorskem načrtu za vojaško vadišče, pojasnjuje, da pri prostorskem načrtovanju zakonodaja daje prednost državnim projektom pred občinskimi načrti in pogledi. Do neke mere je zaradi učinkovitosti postopkov to po njegovih besedah nujno, ker sicer različnih infrastrukturnih projektov ne bi bilo mogoče umestiti v prostor, sploh ko so interesi prebivalcev v navzkrižju z njimi in bi lahko ogrozili projekte širšega družbenega pomena. »Deloma se morajo pogledi lokalne skupnosti zato umakniti.
Po drugi strani pa je sporno, da nima lokalna skupnost po zakonu o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor nobene prave možnosti varovati svojih upravičenih interesov in pravic tako kot drugi nosilci urejanja prostora. Vse je zoženo na neobvezujoče mnenje v zgodnji fazi in to je vse,« opozarja. Vlada torej ni dolžna – ne glede na težo lokalnega interesa – tehtati prizadetosti lokalnega interesa in teže javnega interesa za načrtovani poseg.
To dejstvo se izkaže za problematično, zlasti če država, tako kot v primeru državnega prostorskega načrta za vojaško vadišče, ki ni klasičen infrastrukturni objekt, pač pa ima resne okoljske posledice, zanemari okoljske vidike in celo varstvo pitne vode (edinega vodnega vira Malni, kamor se stekajo vode z vadišča), s čimer bi bilo lahko ogroženo zdravje ljudi kot temeljno varovana ustavna dobrina. V konkretnem postopku, katerega pobudnik in naročnik je bilo ministrstvo za obrambo, tako nista bili opravljeni niti celovita presoja vplivov na okolje niti presoja vplivov na okolje, ki bi jih povzročila načrtovana širitev vadišča. Državni prostorski načrt pa je bil sprejet kljub negativnemu mnenju ministrstva za kmetijstvo in okolje z vidika varstva voda in varstva gozdov.
Vlogo regulatorja podredila koristim?
Na sporno dvojno vlogo države v postopku sprejemanja državnega prostorskega načrta za koprsko pristanišče opozarjajo tudi na občini Ankaran v konstituiranju, ki je že pred dvema letoma podala pobudo za oceno ustavnosti uredbe o ureditvi pristanišča. »Država je v tem primeru v svoji dvopojavni obliki podredila funkcijo regulatorja svojim poslovnim koristim, ki jih ima kot večinska lastnica gospodarske družbe. Namesto da bi uredila pristanišče skupaj z lokalno skupnostjo, dogovorila način in pogoje opravljanja pristaniške dejavnosti, gospodarski družbi pa postavila okvire, je grobo poteptala lokalno skupnost,« opozarja Gregor Strmčnik, predsednik sveta Krajevne skupnosti Ankaran. Družba Luka Koper pa se je tako po njegovem nelegitimno spustila na polje načrtovalca prostora in na mizo sama prinesla zaželeno izvedbeno rešitev, ki se imenuje tretji pomol.
Ali država deluje v interesu svojih državljanov ali v interesu investitorja, pa se sprašujejo tudi v civilni iniciativi za zaščito Senožeških brd. Kljub referendumski zavrnitvi projekta vetrnega parka država namreč nadaljuje pripravo državnega prostorskega načrta, katerega pobudnik in financer je zasebna družba Vepa. »Ker investitor plačuje vso dokumentacijo, obstaja sum vplivanja na presojo vplivov na okolje,« opozarja predstavnik civilne iniciative Diego Loredan. In dodaja, da država za vetrne elektrarne nima osnovne zakonodaje. »Na osnovi česa bo torej presodila, kakšni so vplivi?« sprašuje.
Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor ob tem pravijo, da se z vsemi predpisanimi koraki v postopku zagotavlja, da v procesu umeščanja vetrnih elektrarn enakopravno sodelujejo vsi udeleženci, vključno z vso zainteresirano javnostjo. »Za zakonitost in usklajenost tega postopka v vlogi koordinatorja skrbi ministrstvo, pristojno za prostor.«
Tudi dr. Pirnat ne vidi tolikšne težave v tem, da tisti, ki je zainteresiran za pripravo državnega prostorskega načrta, tega tudi plača, saj to za državo ne nazadnje pomeni prihranek. »Je pa težava v tem, da mora država ta postopek obvladovati, imeti dovolj znanja, da presodi utemeljenost in kakovost strokovnih podlag ter na tej osnovi neodvisno sprejme odločitve,« še opozarja.
