Niti spremembe zakonodaje niti dobrodelne akcije niso uspele nahraniti vseh lačnih šolarjev. Med njimi je okoli 150 osnovnošolcev, ki so ostali na seznamu čakajočih akcije Siti besed, s pomočjo katere z donacijami učencem letos zagotavljajo brezplačna kosila. Z denarjem, ki so ga zbrali v letu 2014 (159.479 evrov), brezplačna kosila do konca letošnjega šolskega leta zagotavljajo 280 šolarjem, pravi sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Breda Krašna. Da bi ga zagotovili vsem, ki bi ga potrebovali, je denarja za zdaj premalo.
Seznami z zamudo
Seznami šolarjev, ki so upravičeni do brezplačnega kosila z akcijo Siti besed, so sicer postali dokončni šele novembra, ko so učenci iz socialno ogroženih družin iz šol dobili povratno informacijo, ali so upravičeni do državne subvencije kosila ali ne. Letos namreč za subvencijo malice ali kosila ni bilo treba več vlagati posebnih vlog na centre za socialno delo. V šolah naj bi namreč dostopali do podatkov o otroških dodatkih ali državnih štipendijah (zapisanih tudi na odločbah za omenjene pravice) in na njihovi podlagi subvencije učencem dodeljevali avtomatično. A ker aplikacija šolam nekaj tednov povratnih informacij ni zagotavljala, pač pa je omogočala le prijavo na kosilo, so v ZPMS s končnimi seznami upravičencev, da se subvencije ne bi podvajale, počakali. Približno petina otrok, ki je bila sprva na njihovem seznamu, je prejela državno subvencijo, na njihovo mesto so se uvrstili preostali otroci s seznama čakajočih. Do začetka šolskega leta, ko so sprejemali predloge za upravičence, so jih v ZPMS prejeli kar 545 iz 83 šol.
Vse več časa v šoli
Kot je znano, je akcija Siti besed nastala kot odgovor na novo socialno zakonodajo iz leta 2012, ki je postavila strožja pravila za dodeljevanje socialnih transferjev, kamor poleg otroških dodatkov, državnih štipendij, denarnih socialnih pomoči, znižanega plačila vrtca in drugih sodijo tudi subvencije malic in kosil. Akcija je brezplačno malico nudila 532 otrokom. Ko so se cenzusi za brezplačno malico znižali (subvencionirano malico ima trenutno 55,6 odstotka učencev, prijavljenih na malico), so pobudniki akcije z zbranim denarjem čim več otrokom skušali zagotoviti brezplačno kosilo. Ali se bo akcija nadaljevala in kako, se bodo po besedah Krašne odločili spomladi.
Ob tem glavni tajnik Slovenske karitas Imre Jerebic opozarja, da bi se v prihodnje tako država kot dobrodelne akcije morale bolj osredotočati na družine, ki potrebujejo pomoč, ne zgolj na otroke. Otroci namreč vse več časa preživljajo v šoli. Tam jedo glavni obrok – kosilo, tam naredijo domačo nalogo, za doma v krogu družine pa jim ne ostane nobeno opravilo več. »Dom se gradi s skupnimi elementi, eden izmed pomembnih je tudi skupen obrok v družinskem krogu,« je prepričan Jerebic.
