Med poglavitne ukrepe programa spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore Pokolpju v obdobju od leta 2011 do 2016 so v vladi zapisali potrebo po izboljšanju infrastrukture s poudarkom na boljši prometni dostopnosti ter izboljšanju energetske oskrbe, kar bi bistveno pripomoglo k odpiranju novih delovnih mest. Cilj programa je torej na Kočevsko in v Belo krajino pritegniti domače in zlasti tuje vlagatelje, ki se regije za zdaj tudi zaradi omenjenih infrastrukturnih pomanjkljivosti radi izogibajo.

Porazna učinkovitost programa razvoja Pokolpja

V zadnjih šestih letih je na omenjenem območju v stečaju končalo blizu 90 podjetij, kar se kaže tudi v nadpovprečno visoki stopnji brezposelnosti, ki jo lahko primerjamo le s tisto v Pomurju. Danes, ko se je omenjeno obdobje predvidenih razvojnih ukrepov za Pokolpje raztegnilo že v drugo polovico, otipljivih pozitivnih učinkov ni videti, na kar opozarjajo tudi v Slovenskem društvu evalvatorjev (SDE). Njegov predsednik Bojan Radej je v najnovejši izjavi za javnost med drugim opozoril na nekatere ravno nasprotne učinke vladnega programa, saj se je število brezposelnih v regiji v tem času še povečalo (za več kot 1000), zaostajanje se kaže tudi pri doseganju dodane vrednosti na zaposlenega, kar naj bi kazalo na porazno učinkovitost programa. »Demografski in socialni kazalniki Pokolpja se še naprej slabšajo, v povprečju se poslabšujejo tudi gospodarski kazalniki, čeprav se ti v nekaterih primerih tudi izboljšujejo,« navaja Radej.

Še preostali se ozirajo za boljšimi lokacijami

Če se je stopnja brezposelnosti v Beli krajini še v začetku leta 2011 vrtela okoli 14,2 odstotka, je letos na območju Metlike dosegla že 16 odstotkov, na območju Črnomlja pa celo 20 odstotkov. Belokranjce je pred dnevi stresla novica, da bo vlada zaradi varčevanja program Pokolpje 2016 ustavila. Vsi trije belokranjski župani, Darko Zevnik iz Metlike, Polona Kambič iz Semiča in Mojca Čemas Stjepanovič iz Črnomlja, so prepričani, da se bodo že tako slabe gospodarske razmere v pokrajini zaradi odmikanja gradnje pomembne tretje razvojne osi še poslabšale.

Ob zadnjem obisku (Janševe) vlade tega območja februarja lani so slišali obljube, da bodo začeli graditi 35 kilometrov dolg južni krak razvojne osi od Novega mesta do Malin v semiški občini, ki naj bi vseboval tudi 2300 metrov dolg predor pod Gorjanci, že konec letošnjega ali najpozneje prihodnje leto in da bi celoten južni krak (tudi s pomočjo koncesij) končali do leta 2020. Toda po zadnjih vesteh iz vladnih vrst kaže, da pred letom 2029 ne bo nič.

»Ta novica nas je spravila v zelo slabo voljo, konkretnega odgovora od sogovornikov iz Ljubljane ne moremo dobiti. Če drži, da bodo ta za nas nadvse pomemben cestni krak začeli graditi šele po letu 2029, to pomeni, da takrat zanj najverjetneje ne bo več potrebe, saj ga nihče več ne bo potreboval. Tretja razvojna os se nam je kazala kot rešilna bilka, s pomočjo katere bi lahko pritegnili vlagatelje, zdaj so nam pa še to vzeli iz rok. Danes še obstoječi podjetniki razmišljajo o selitvi drugam,« metliški župan Darko Zevnik ne more skriti razočaranja.

Belo krajino s preostalo Slovenijo povezujeta dva cestna prelaza čez Gorjance. Čeprav ne gre za dosti višjo nadmorsko višino od 600 metrov, sta pozimi za tovorni promet večkrat zaprta, kar povzroča obratom na južni strani tega pogorja velike težave in gospodarsko škodo. Vladni program Pokolpje 2011–2016 je za ureditev infrastrukture na tem območju predvideval 170 milijonov evrov, a je bilo od tega zneska doslej porabljeno bore malo. Od večjih projektov se trenutno izvajajo trasiranje daljnovoda Kočevje–Črnomelj, umeščanje belokranjskega odseka tretje osi v prostor in gradnja druge etape črnomaljske obvoznice, ki naj bi jo končali do konca prihodnjega leta.

Župani Pokolpja upajo, da se bodo v vladi vendarle zavedli svoje zmote in prisluhnili njihovim opozorilom o drvenju regije v še večjo krizo od obstoječe. Na infrastrukturnem ministrstvu so nam pojasnili zgolj to, da je projekt tretje razvojne osi po novem prijavljen med projekte tako imenovanega Junckerjevega paketa, kjer se izvaja nabor projektov, pomembnih za celotno EU.