Čeprav se študijsko leto izteka, nič ne kaže, da bi lahko študentje, ki so se v doktorski študij na javnih univerzah vpisali leta 2013, tako kot v preteklih letih računali na finančno pomoč države. To pomeni, da bodo morali vsi tisti, ki doktorata ne pripravljajo kot mladi raziskovalci, ne (so)financirajo pa jim ga niti (prihodnji) delodajalci, dobrih 10.000 evrov šolnine za tri letnike zbrati sami. Po podatkih študentskih svetov je prav zaradi nezmožnosti plačila doktorskega študija prekinilo študij že več študentov. Precej verjetno je torej, da se v prihodnje za ta študij manj premožni sploh ne bodo več odločali.
Premalo doktorjev znanosti
Študentska sveta Filozofske fakultete in Fakultete za družbene vede sta zato napisala odprto pismo ministru Jerneju Pikalu in rektorju Univerze v Ljubljani (UL) Ivanu Svetliku. V pismu, ki ga je podpisalo še sedem ljubljanskih fakultet (biotehnična, ekonomska, elektrotehniška, farmacevtska, kemijska, za matematiko in fiziko ter za računalništvo in informatiko), so ju pozvali, naj nemudoma uredita »pogoje in finančna sredstva za sofinanciranje doktorskih študentov, ki so svoj doktorat začeli v letu 2013, ter zagotovijo stabilno in sistemsko urejeno financiranje tudi za prihodnje generacije«. Študentje v pismu opozarjajo, da se je država v sprejeti Resoluciji o nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2012 zavezala, da bo dostop do študija omogočila vsem, ki imajo interes in so sposobni študirati, sklicujejo pa se tudi na podatke v resoluciji, po katerih imamo »v primerjavi z razvitimi državami EU majhen delež doktorjev znanosti na število prebivalcev«.
V letih 2010, 2011 in 2012 so doktorski študentje lahko zaprosili za sofinanciranje študija po t. i. inovativni shemi, ki jo je delno financirala EU. Leta 2010 je bilo za to na voljo 8 milijonov evrov, naslednje leto 7,6 milijona, v letu 2012 pa le še 3,9 milijona evrov. Prej so (so)financiranje doktorskega študija urejale uredbe in javni razpisi, v veliko večji meri je bil ta študij financiran tudi po mestih za mlade raziskovalce. A število teh mest se od leta 2009 konstantno zmanjšuje. ARRS je za letošnji razpis mest za mlade raziskovalce namenil 4,8 milijona evrov ali skoraj pol manj denarja kot leta 2009...
Kdo je torej kriv, da bodo v prihodnje, če se nič ne spremeni, doktorirali le izbranci? Pikalovo ministrstvo krivdo vali na univerze. Trdijo, da so univerze in tiste samostojne zavode, ki izvajajo doktorski študij, pravočasno pozvali, naj posredujejo vloge za generacijo 2013 (po shemi, težki okoli 4,6 milijona evrov). Visokošolski zavodi so se pozivu odzvali, univerze pa so – tako ministrstvo – zgolj sporočile, »da vloge ne bodo oddale, ker razpisni pogoji postavljajo letošnjo generacijo študentov v neenakopraven položaj glede na prejšnje generacije«. Zaradi »nezainteresiranosti« univerz so nato večino sredstev prerazporedili za druge namene.
Univerza: Zaščitili smo študente
Na UL so nam postregli z nekoliko drugačno razlago zapleta. »Ponujeno sofinanciranje tretje stopnje smo zavrnili zato, ker so pogoji nemogoči. Študentje bi morali članek, ki je pogoj za zagovor doktorata, v ustrezni znanstveni reviji objaviti v dobrem letu. To je neizvedljivo. Že zdaj, ko so imeli na voljo tri leta – kar je razmeroma kratek čas, v tujini traja doktorat dlje – številnim študentom to ni uspelo in so morali denar vrniti. Marsikoga je to spravilo v izjemno hudo stisko,« nam je razloge za zavrnitev sheme pojasnil prorektor na UL Martin Čopič, ki meni, da formalistično izgovarjanje na potek stare sheme, ker nova še ni pripravljena, ni sprejemljivo. »Vlada bi morala najti način, da zagotovi ta sredstva.« Rektor Ivan Svetlik pa k temu dodaja: »Enako nesrečni smo kot študentje. Toda pogoji so bili tako neresni, da vanje nismo mogli privoliti. Če bi, bi študentom naredili levjo uslugo.«
Na ministrstvu ne zanikajo, da so pogoji študija za nove doktorande zaostreni. Sredstva za »inovativno shemo«, pojasnjujejo, so vezana na obdobje 2007–2013, ki se zaključi leta 2015. To pomeni, zatrjujejo, da so do sofinanciranja upravičeni le tisti študenti, ki bodo »do 30. septembra 2015 uspeli doseči enega od rezultatov, na kar ministrstvo ne more vplivati, saj je rezultat odvisen predvsem od dela študentov in usmerjanja s strani njihovih mentorjev«. Iz teh besed je mogoče sklepati, da bi študentje članek ob ustrezni pomoči mentorjev lahko objavili tudi v krajšem času, če bi se le potrudili. Na univerzah, kot rečeno, temu ostro oporekajo, toda hkrati je slišati, da se je »v zadnjih letih delež doktorskih študentov zelo povečal in da jih je bilo na nekaterih področjih celo več, kot bi bilo primerno« (dr. Čopič). Zelo verjetno torej letos denarja za študij prihodnjih slovenskih nobelovcev ne bo.
