S tokratnimi državnozborskim volitvami bo zaradi poletnega termina glasovanja na pomembnem preizkusu tudi volilna zakonodaja. Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ) namreč določa zgolj tridnevni rok za predčasno glasovanje v tednu pred volitvami, medtem ko morajo volilci svojo namero, da bodo glasovali v tujini, oziroma začasni naslov v tujini Državni volilni komisiji (DVK) sporočiti kar 30 dni pred dnem glasovanja. Ali bo glasovnica na koncu pravočasno prispela do naslovnika, pa ne morejo zagotoviti ne v DVK ne volilci, saj je celoten postopek v veliki meri odvisen od poštnih storitev v posamezni državi.
Predčasno glasovanje s praznimi glasovnicami
Pravnik in svetovalec OVSE in Sveta Evrope za volilne zadeve Jurij Toplak, ki je bil dvanajst let tudi član DVK, priznava, da bi predčasno glasovanje težko prestavili, »saj je rok za vložitev kandidatur zelo blizu dnevu glasovanja, temu pa sledi obdobje potrjevanja kandidatur in obdobje, ko je mogoče seznam potrjenih kandidatov izpodbijati na sodišču, tiskanje glasovnic in distribucija glasovnic... »Zato glasovanje prej kot pet dni pred volilno nedeljo z natisnjenimi glasovnicami ni mogoče. Bi pa bilo mogoče predčasno glasovanje pred tem s praznimi glasovnicami,« je prepričan Toplak. Po njegovem mnenju bi volilna opravila olajšala že sprememba, po kateri bi rok za vložitev kandidatur prestavili na primer na 35 ali 45 dni pred dnevom glasovanja. »Zdajšnji rok 25 dni je zelo kratek, večina drugih držav ima daljše roke,« je jasen Toplak.
Da je ZVDZ potreben nekaterih sprememb, je v svojem poročilu o izvedbi predčasnih volitev leta 2011 opozorila že DVK. Pri izvajanju zakonskih določb, ki se nanašajo na glasovanje po pošti iz tujine, je kot enega temeljnih razlogov, da volilci v tujini volilno gradivo prejmejo prepozno, prav tako navedla »relativno kratke zakonske roke, ki objektivno otežujejo pravočasno pošiljanje volilnega gradiva v tujino«. Poleg tega je pri presoji določb ZVDZ izpostavila tudi ostale dejavnike: čas, ki je potreben za izdajo volilne karte in za tiskanje glasovnic, državo, v kateri se ali se bo nahajal volilec, ažurnost in natančnost izvajanja poštnih storitev v posamezni državi... Ob tem velja dodati, da so po zadnjih državnozborskih volitvah priporočilo glede glasovanja v tujini podali tudi v OVSE. Med drugim so navedli, da morajo zakonodaja in postopki volilcem v tujini omogočiti, da glasovnice prejmejo pravočasno. »Lahko bi na primer podaljšali roke ali spremenili način in postopke pošiljanja glasovnic,« so še pripomnili v OVSE. V DVK so kot eno izmed možnih rešitev predlagali prav krajši rok za vložitev kandidatnih list. A so ta priporočila poslanci očitno preslišali.
Glasovanje po pošti v daljšem obdobju
Po Toplakovem mnenju je veljavna ureditev, po kateri morajo volilci najkasneje mesec dni pred volitvami sporočiti, kje se bodo na volilno nedeljo nahajali, in v zelo omejenem časovnem obdobju tudi poiskati, natisniti, podpisati, skenirati in pošiljati obrazce, »nerodna in zastarela«. »Ob sedanjih zmožnostih informacijske tehnologije bi bilo mogoče urediti spletni obrazec in sistem, po katerem bi volilci (turisti ali zdomci) lahko svoj tuji naslov sporočili po spletu enostavno in v daljšem časovnem obdobju, tudi kasneje kot v 30 dneh pred glasovanjem,« opozarja Toplak.
Da pa bi omogočili glasovanje večjemu krogu volilcev, bi lahko po njegovih besedah namesto predčasnega glasovanja uvedli glasovanje po pošti v nekem daljšem obdobju – na primer v obdobju enega ali dveh tednov pred volilno nedeljo. Takšna praksa glasovanja je namreč zelo razširjena v Avstriji, Nemčiji, Švici, ZDA...
