Slovenski arhivi od današnjega dne najbolj odprti v Evropi
Minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Uroš Grilc je vesel, da so državljani prisluhnili njihovim argumentom in so "potrdili novelo arhivskega zakona in da so slovenski arhivi od današnjega dne najbolj odprti arhivi v Evropi". Glede nizke volilne udeležbe pa pravi, da so ljudje svoje povedali tudi z neudeležbo.
Dejal je, da je dejstvo, da "nova referendumska zakonodaja nedvoumno potrjuje, kdo je zmagovalec tega referenduma". "To je tako, kot da bi primerjali finalno tekmo svetovnega prvenstva v nogometu, kjer je zmagovalec samo eden, z referendumskim dnem glasovanja, kjer je prav tako lahko zmagovalec samo eden".
Minister se je zahvalil državljankam in državljanom, da so potrdili novelo arhivskega zakona, pa tudi ekipi ministrstva za kulturo ter Arhiva RS, ki je po njegovih navedbah vložila ogromno znanja v to, da so v potankosti raziskali številne vsebine glede področja arhivov in vodili vsebinsko kampanjo.
Glede nizke volilne udeležbe je poudaril, da nova referendumska zakonodaja od predlagatelja referenduma pričakuje, da zbere zadostni kvorum glasov proti. "Očitno z argumenti niso uspeli," je dodal. Izgovore s sončnim dnevom itd. pa je označil za slabe. "Dejstvo je, da je to le zaključek kampanje. Čas za argumente je bil ves mesec," je dodal.
Kot je poudaril, je treba ljudsko voljo treba spoštovati. Ne strinja pa se z nekaterimi izjavami, da ljudi to vprašanje ne zanima. "Ljudje so svoje povedali z neudeležbo. To je bistvo sedanjega referendumskega zakona. Z neudeležbo ljudje povedo, ali je to vprašanje za njih ključno ali ne," je še dodal.
Irglova zadovoljna z izidom glasovanja na referendumu, manj z udeležbo
Prvopodpisana pod zahtevo za referendum o arhivski noveli, poslanka SDS Eva Irgl je z izidom glasovanja zadovoljna, manj pa z udeležbo, zaradi katere jim ni uspelo doseči kvoruma, da bi referendum uspel. "Treba je pošteno priznati, da kvoruma nismo dosegli, bo pa tudi kulturni minister moral pošteno priznati, da novela ni dobila podpore," pravi.
Za nizko volilno udeležbo je po oceni Irglove več vzrokov. Prvi po njenih besedah je, "da smo še vedno mlada demokracija in da se še ne zavedamo dovolj, kako pomembno je, da odidemo na volišča in izrazimo svoje mnenje". Drugi vzrok je, da je "zdaj že razpadajoča koalicija delala vse v smeri, da referenduma ne bi izvedli skupaj z volitvami v Evropski parlament". "Če bi referendum izvedli skupaj z evropskimi volitvami, bi bil cenejši, hkrati pa bi dosegli kvorum," je zatrdila za STA.
K temu, da referendum ni uspel, so po njenih besedah veliko pripomogli tudi mediji, pri "čemer so nekateri zelo eksplicitno še zadnji dan pred volilnim molkom pozivali ljudi, naj se ne udeležijo referenduma". Četrti razlog pa je po njeni oceni to, "da se ljudje, ko govorimo o vprašanjih, ki so vezana na nekdanjo Službo državne varnosti, še vedno bojijo". "Mislim, da je tudi strah bil odločilen za to, da se niso udeležili referenduma," je dejala.
S tem, da sta proti noveli glasovali dobri dve tretjini volivcev, ki so se referenduma udeležili, je Irglova zadovoljna. To po njenih besedah kaže, da se ljudje zavedajo, da morajo biti arhivi odprti. Napovedala je še, da bodo v SDS zdaj skrbno spremljali, kako se novela arhivskega zakona izvaja, posebej pa to, ali se bodo uresničile napovedi kulturnega ministra Uroša Grilca, da bomo imeli najbolj odprte arhive v Evropi. "Mi trdimo, da temu ne bo tako, zato ga bomo držali za besedo," je dejala.
Irglova je sicer prepričana, da bo novela upočasnila dostop do arhivov, predvsem zaradi anonimizacije, ki jo uvaja. Ta bo po njeni oceni tehnično zaprla arhive.
Zahvalila se je še vsem volivcem in volivkam, ki so odšli na volišča in oddali svoj glas.
Predlagatelji referenduma so izide pričakali na sedežu SDS, kamor so poleg Irglove in nekaterih drugih vidnih članov SDS prišli še raziskovalec Roman Leljak, zgodovinarka Tamara Griesser Pečar in predsednica arhivske komisije Andreja Valič Zver.
Cvelfar: Za državni arhiv bo po referendumu lažje
Direktor Arhiva RS Bojan Cvelfar je po današnjem referendumu o arhivski noveli dejal, da bo za državni arhiv zdaj v vsakem primeru lažje, saj se bodo končno lahko posvetili težavam, ki jih imajo s prostori, ter digitalizaciji gradiva.
Kot je dejal Cvelfar, so se namreč od sprejetja arhivske novele do danes ukvarjali z vprašanjem referenduma in uveljavitve novele. "Zdaj se bomo lahko posvetili hujšim težavam, predvsem pridobivanju ustreznih prostorov ter dela na področju elektronskih arhivov in digitalizacije, saj nam gradivo iz dneva v dan praktično propada in bomo lahko vse sile usmerili v to," je dejal in ob tem poudaril, da ravno arhivska novela, ki je danes volivci na referendumu niso zavrnili, prinaša na tem področju pomembne novosti.
Kakšne organizacijske spremembe v državnem arhivu zaradi novele sicer po njegovi oceni ne bodo potrebne. Kot je dejal, se namreč proces anonimizacije v primerih dostopa do gradiva za osebni interes izvaja že dve leti, zato "bo zadeva tekla naprej kot doslej, s tem da imamo zdaj za izvajanje tega procesa dejansko zakonsko podlago".
Napovedal je še, da bodo nadaljevali z objavo dokumentov na internetu, saj je bil eden od namenov zakona, da gradivo nekdanje Službe državne varnosti (SDV) približajo ljudem. Zdaj, ko po noveli zakona politično prepričanje ni več občutljiv osebni podatek, se bo po njegovih besedah sprostilo veliko gradiva, ki ga bodo lahko objavili. Ob tem je dejal, da je veliko že digitaliziranega in je pričakovati nove objave na tedenski ravni.
Danes potrjeni zakon bo treba sicer zaradi nedavne odločitve ustavnega sodišča spremeniti. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da gradivo izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki vsebuje osebne podatke o bolnikih, ne sme biti uvrščeno med javno arhivsko gradivo. Cvelfar ob tem dodaja, da je to velik problem za arhivsko stroko. "Ta zadeva lahko potegne za sabo tudi druga področja, tudi pravosodje je denimo polno občutljivih podatkov," je ob tem spomnil. Dodal je še, da je časa za popravek zakona leto dni.
Omerza: Stricem iz ozadja je uspelo
Publicist in raziskovalec Igor Omerza je v prvem odzivu na razplet današnjega referenduma o arhivski noveli za STA dejal, da se strici iz ozadja od leta 2010, ko so po njegovem mnenju prvič posegli v odprtost arhivov in nezakonito zaprli del udbovskega gradiva, trudijo, da bi uničili zakon iz leta 2006. Danes jim je uspelo, je dejal.
Kot je še dejal, se z zakonsko zapovedano anonimizacijo zmanjšuje možnost učinkovitega in hitrega proučevanja propadlega socialističnega režima, saj bo otežen dostop do partijskih in pravosodnih dokumentov ter dokumentov tajne politične policije.
Na vprašanje, kaj izid referenduma pomeni za njegovo nadaljnje delo konkretno, je Omerza dejal, da bo poslej ob naročanju partijskega in pravosodnega gradiva moral čakati, da ga anonimizirajo, hkrati pa pričakuje, da mu bodo, takoj ko se bo formirala komisija, v skladu z novimi zakonskimi pogoji odvzeli dovoljenje, ki ga ima za dostop do udbovskega gradiva.
"Vprašanje pa je, ali je sedanja vlada še sposobna te stvari narediti, zato močno upam, da bo ta vlada čim prej odšla in bo nastopila nova, ki bo morda drugače gledala na vse skupaj in bo izničila vnovično zapiranje arhivov prejšnjega režima," je dejal Omerza.
11,68 odstotka
Neuradni delni izidi po skoraj vseh preštetih glasovnicah kažejo, da se je današnjega glasovanja na referendumu udeležilo 200.042 volivk in volivcev oziroma 11,68 odstotka volilnih upravičencev. To pomeni, da pobudnikom referenduma na čelu s prvopodpisano poslanko SDS Evo Irgl na volišča ni uspelo privabiti zadostnega števila volivcev, da bi zakon zavrnili. Za preprečitev uveljavitve zakonske novele bi namreč moralo po novih referendumskih pravilih proti zakonu glasovati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, torej 343.000 volivk in volivcev.
Med tistimi volivci, ki so se današnjega referenduma udeležili, se jih je večina izrekla proti uveljavitvi zakona. Za zakon jih je namreč glasovalo 64.308 oziroma 32,67 odstotka, proti pa 132.513 oziroma 67,33 odstotka.
V vseh volilnih enotah je prevladalo število tistih, ki so glasovali proti. Največ volivcev je glasovalo proti v volilnih enotah Kranj (72,88 odstotka) in Ljubljana Center (71,57), najmanj pa jih je obkrožilo proti v volilnih enotah Maribor (63,22 odstotka) in Ptuj (62,02 odstotka).
Proti zakonski noveli so glasovali v 87 volilnih okrajih, le v Hrastniku je za uveljavitev zakona glasovalo 50,74 odstotka volivcev, proti pa 49,26 odstotka. Največji odstotek volivcev se je proti zakonu izrekel v Škofji Loki (79,41 odstotka).
Najvišja volilna udeležba je bila v volilni enoti Ljubljana Center, kjer je na referendum prišlo 13,5 odstotka volilnih upravičencev. Na drugem mestu po udeležbi je volilna enota Ljubljana Bežigrad, kjer se je referenduma udeležilo 12,71 odstotka volilnih upravičencev. V volilni enoti Kranj je svoj glas oddalo 12,56 odstotka volilnih upravičencev.
Na četrtem mestu je volilna enota Postojna, v kateri se je referenduma udeležilo 12,34 odstotka volilnih upravičencev. V volilni enoti Novo mesto se je referenduma udeležilo 11,4 odstotka volilnih upravičencev, v volilni enoti Celje 10,74 odstotka volilnih upravičencev, v volilni enoti Ptuj pa 10,21 odstotka volilnih upravičencev. Najmanj volivcev je na referendum odšlo v volilni enoti Maribor, in sicer 9,68 odstotka volilnih upravičencev.
Med volilnimi okraji so najvišjo udeležbo zabeležili v Ribnici, in sicer 19,46-odstotno, najmanj pa v volilnem okraju Koper I, kjer je na referendum prišlo 7,96 odstotka volilnih upravičencev.
Referendum o arhivski noveli je bil 22. referendum v zgodovini samostojne države, zaznamovala pa ga je ena najnižjih volilnih udeležb. Manj volivcev kot danes se je udeležilo le posvetovalnega referenduma o pokrajinah, na katerem je svoj glas oddalo 10,98 odstotka volilnih upravičencev.
Če bi že v preteklosti veljala pravila glede kvoruma, kot prvič veljajo ob današnjem referendumu, bi med drugim padel tudi referendum o RTV Slovenija iz leta 2010, ki se ga je udeležilo 14,78 odstotka volilnih upravičencev.
Največ volilnih upravičencev se je leta 2003 odpravilo na referenduma o članstvu Slovenije v EU in v Natu, in sicer 60,44 oz. 60,43 odstotka volilnih upravičencev. Poleg naštetih dveh je bila udeležba podobno visoka še na referendumu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ta je potekal skupaj s predsedniškimi volitvami, udeležilo pa se ga je 57,98 odstotka volilnih upravičencev.
V času volilnega molka skupno 15 obvestil o domnevnih kršitvah
Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je od začetka volilnega molka v soboto do danes do 19. ure skupno prejela 15 klicev o domnevnih kršitvah volilnega molka. V devetih primerih so takoj ugotovili, da ne gre za kršitev oziroma se je prijava nanašala na zadevo, ki jo inšpektorat že obravnava.
Inšpektorat RS za notranje zadeve na podlagi šestih prijav, ki so se v treh primerih nanašale na objave na spletni strani, po enkrat pa na prispevek na radiu, televiziji in objavo v družbenih omrežjih, obravnava pet zadev. V eni zadevi namreč niso našli elementov kršitev volilnega molka, so ob zaprtju volišč zapisali na ministrstvu za notranje zadeve.
