Doslej je veljalo prepričanje, da potrebujejo zdravstveni zavodi v času krčenja finančnih sredstev in racionalizacije poslovanja direktorja, ki je 100-odstotno zagnan v delo matične ustanove. Za Psihiatrično bolnišnico Vojnik pa, kot kaže, zadostuje, če ji njen najvišji vodstveni kader posveča le štiri dni svojega tedenskega delovnika.
Vlada je julija 2011 sprejela izhodišča za organizacijo, vodenje in združevanje zdravstvenih zavodov, ki določajo, da smejo manjše bolnišnice, ki imajo do 200 zaposlenih (mednje spada tudi Psihiatrična bolnišnica Vojnik s 156 zaposlenimi), skleniti pogodbo z direktorjem za krajši delovni čas, največ 32 ur na teden. To možnost so prvi izkoristili v Vojniku, ko so za direktorja imenovali Marjana Javornika, dotedanjega pomočnika Gregorja Pivca, direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Skupaj ne zasluži več kot prej
S Psihiatrično bolnišnico Vojnik ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi kot direktor za 80 odstotkov delovnega časa, njegova plača pa je uvrščena v 54. plačni razred. Za preostali del do polnega delovnega časa Javornik ostaja zaposlen v UKC Maribor kot svetovalec direktorja (48. plačni razred). »Pri tem naj omenimo, da je bil pred tem gospod Javornik kot pomočnik direktorja UKC Maribor za finančne zadeve razporejen v 53. plačni razred. Kar nakazuje, da je njegova nova skupna plača približno enaka kot prej,« so nam sporočili iz vodstva kliničnega centra.
UKC Maribor, Psihiatrična bolnišnica Vojnik in Javornik so sklenili tudi sporazum o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti pri izvajanju pogodbe o zaposlitvi. V imenu bolnišnice Vojnik ga je podpisala predsednica sveta zavoda Vlasta Kovačič Mežek, za UKC Maribor pa direktor Gregor Pivec. Slednji je ocenil, da Javornika, ki je že 27 let zaposlen v UKC Maribor, in sicer je bil več kot 20 let pomočnik direktorja, še zmeraj potrebujejo. Vendar UKC zadošča, da ji pomaga en dan na teden. Izpraznjenega delovnega mesta niso zasedli z novim kadrom, temveč so Javornikove naloge (bil je vodja finančno-računovodske službe) razporedili med zaposlene.
Javornik nam je razložil, da zamisel o nenavadnem zaposlitvenem režimu ni bila njegova, temveč je že razpis za direktorja Psihiatrične bolnišnice Vojnik predvideval zaposlitev zgolj za 80 odstotkov delovnega časa. »Če sem odkrit, bi mi bolj odgovarjala 100-odstotna zaposlitev, vendar se je svet zavoda odločil, da bo sledil vladnim izhodiščem. Najbrž so pričakovali, da se bodo prijavili ljudje iz zavoda in bodo lahko na ta način racionalizirali poslovanje. Nazadnje pa smo bili vsi štirje kandidati zunanji,« je razložil.
Združenje zdravstvenih zavodov se strinja
Zdaj se štiri dni na teden vozi v Vojnik, ob sredah pa je praviloma v Mariboru, kjer svetuje sodelavcem in rešuje operativne zadeve. »Če sem odkrit, je takšen režim kar naporen, poleg tega prejemam malenkost nižjo plačo kot prej. Vendar se za direktorski položaj nisem potegoval zaradi finančnega motiva, temveč sem si želel novih izzivov,« je dejal Javornik.
Metod Mezek, direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, je ocenil, da je kadrovska ureditev, ki so jo ubrali v Vojniku, ustrezna. »Živimo v razmerah združevanja zdravstvenih zavodov,« je opozoril uvodoma. Javornika ceni in po njegovem prepričanju sodi med odgovornejše direktorje v Sloveniji. »Je strokovnjak s področja javnih naročil in UKC Maribor očitno še potrebuje njegovo znanje. Ker sodi Psihiatrična bolnišnica Vojnik med manjše zavode, se s tem ustrezno zaokroži delokrog,« je prepričan Mezek.
Ali takšna kadrovska operacija nakazuje, da slovenski zdravstveni zavodi ne potrebujejo več »stoodstotnih« direktorjev? »V številnih zdravstvenih domovih poznamo že zdaj ureditev, po kateri je direktor tri dni v pisarni, dva dni pa v ambulanti,« je razložil. Vendar je takšen direktor zdravnik še zmeraj 100-odstotno zaposlen v istem zavodu. »Imate prav,« je odvrnil na našo pripombo. »Ne morem reči več kot to, da se v združenju strinjamo z rešitvijo, ki so jo ubrali v Vojniku. Ne dvomim o tem, da se Javornik bolnišnici posveča toliko, kot je potrebno. Zato ni razloga za kritiko, saj gre za izjemen pojav. Če bi se ta rešitev množično izkoriščala, pa bi bilo naše mnenje najbrž drugačno.«
