Proti pnevmokokom, ki lahko v skrajnih primerih pripeljejo do meningitisa, sepse ali pljučnice, so v Sloveniji cepljeni le redki otroci. Za večino je to cepljenje samoplačniško, stane pa lahko tudi 150 evrov in več. Čeprav je bil denar za brezplačno neobvezno cepljenje proti pnevmokokom v zdravstveni blagajni na voljo že letos, zdravstveni svet pa je uvrstitev med brezplačna cepljenja omogočil že leta 2012, morajo starši zanj še naprej prispevati iz svojega žepa. Na ministrstvu za zdravje, kjer so za zakonsko podlago za to cepljenje poskrbeli šele sredi letošnjega leta, trdijo, da sploh ne gre za zamudo.
Tudi pri »rutinskem« odločanju zatikanje
Pravilnik o določitvi letošnjega programa cepljenja, ki ga je podpisala takratna predsednica vlade in začasna ministrica za zdravje Alenka Bratušek, je obveljal šele s koncem letošnjega maja. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so nam potrdili, da cepiva, pri katerem so zeleno luč za naročanje dobili šele sredi leta, zato še nimajo.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pojasnjujejo, da je bilo za to cepljenje že od začetka letošnjega leta na voljo 1,3 milijona evrov. A ker na NIJZ naročila doslej niso izpeljali, so z rebalansom finančnega načrta, ki ga je skupščina ZZZS sprejela ta teden, to cepljenje za letos izvzeli iz financiranja. Na NIJZ se o izbiri ponudnika (cepivo proizvajata GlaxoSmithKline in Pfizer) še odločajo. Če ne bo pritožb, bi bilo cepivo za brezplačno neobvezno cepljenje lahko na voljo sredi decembra. Z visoko precepljenostjo, na katero upajo, bi dosegli manj ambulantnih in bolnišničnih zdravljenj predšolskih otrok. Pričakujejo tudi manj zapletov zaradi invazivnih pnevmokoknih okužb, manj predpisovanja antibiotikov in manj težav zaradi odpornosti bakterij proti antibiotikom. Cepivo bo po njihovem pripomoglo tudi k zmanjšanju bolniških dopustov zaradi nege bolnih otrok.
Danes je cena cepljenja proti pnevmokokom odvisna od vrste cepiva pa tudi od ustanove oziroma ambulante. Pri cepljenju, ki ga opravljajo v okviru NIJZ, stane prvi odmerek najdražjega 13-valentnega cepiva 61 evrov, naslednji pa 55 evrov. Pri 10-valentnem cepivu stane prvi odmerek 50 evrov, naslednji odmerki 44 evrov, najcenejše pa je 23-valentno cepivo, kjer vsi odmerki stanejo 27 evrov (različna cepiva ščitijo proti različnim oziroma različnemu številu serotipov pnevmokoka). Potrebna sta dva odmerka oziroma trije, če štejemo še poživitvenega. V redkih primerih, na primer pri otrocih po presaditvi krvotvornih matičnih celic, ki bi jih okužbe posebej ogrozile, je bilo cepljenje sicer že doslej brezplačno.
Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da je letošnji program predvideval cepljenje s prihodnjim letom in da so tako tudi vseskozi načrtovali. Po nekaterih informacijah pa naj bi zastoj pri objavi pravilnika, ki je NIJZ omogočil naročanje cepiva, povzročil ravno letošnji vakuum pri vodenju zdravstvenega resorja. Po začasnem ministrovanju Karla Erjavca in nekajtedenskem mandatu Alenke Trop Skaza je ministrstvo prevzela Alenka Bratušek, tudi bolj ali manj »rutinsko« odločanje pa se je v prvi polovici leta pogosto zavleklo. Da je bila tokrat zelena luč za letni program cepljenja res izjemno pozna, kaže tudi podatek, da je lanski pravilnik takratni minister za zdravje Tomaž Gantar podpisal že januarja.
Generalni direktor ZZZS Samo Fakin ocenjuje, da je dolgo odlaganje nedopustno, potem ko denar za neko pravico že zagotovijo. »To je še ena v dolgi vrsti zgodb, kako se nečesa ne zna, ne zmore ali celo noče. Ker gre za otroke, sem še toliko bolj zgrožen.« Zamude pri izpeljavi dobrih idej pa žal niso nobena redkost, je spomnil; uvajanje projekta Telekap, ki izboljšuje zdravljenje bolnikov s kapjo, je na primer trajalo kar dve leti.
Od vnetja srednjega ušesa do invazivnih okužb
Bakterije pnevmokoki največkrat povzročijo vnetje srednjega ušesa, za katerim v Sloveniji zbolita skoraj dva od petih otrok, mlajših od pet let, je pojasnil mag. Marko Pokorn z Infekcijske klinike UKC Ljubljana. Nekatere okužbe z njimi so lahko še nevarnejše. Na ljubljanski infekcijski kliniki zdravijo okoli 150 otrok s pljučnico na leto, ki jo najpogosteje povzročajo pnevmokoki. Poleg tega v Sloveniji okoli 50 otrok na leto doleti invazivna pnevmokokna okužba, ko bakterija preide v kri oziroma možgansko tekočino.
»Večina invazivnih okužb se zgodi v drugem letu, torej med 12. in 24. mesecem otrokove starosti. V tem obdobju, ko otrok ravno začne hoditi v vrtec, so pogoste virusne okužbe dihal, kar okrni delovanje sluznice dihal. Pnevmokoka pa ljudje – to na primer velja za kar 50 do 90 odstotkov otrok v vrtcu – nosimo v nosno-žrelnem prostoru. Ko je delovanje sluznice dihal okrnjeno, je prodor teh bakterij v telo, kjer povzročajo težave, lažji,« je opisal Pokorn. Nevaren je tudi pnevmokokni meningitis, ki pri 20 do 30 odstotkih bolnikov povzroči okvare sluha, včasih pa pusti tudi nevrološke posledice. Letno zdravijo približno enega do dva otroka s to boleznijo.
Širokemu cepljenju otrok proti pnevmokokom, ki zmanjšuje potrebo po predpisovanju antibiotikov, je Pokorn naklonjen. V Sloveniji je zdaj, ko je cepljenje samoplačniško, po njegovi oceni cepljenih okoli pet odstotkov otrok, na odločitve staršev pa posebej vplivajo priporočila pediatrov in oziroma izbranih družinskih zdravnikov. »Dobro bi bilo, da bi z rutinskim neobveznim cepljenjem otrok dosegli čim višjo precepljenost, saj na tak način zmanjšamo tudi pojavljanje teh okužb v drugih starostnih skupinah,« je še poudaril Pokorn.
