Kot je v sredo na javni razpravi v organizaciji filozofske fakultete spomnil rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik, univerza tako kot visoko šolstvo in znanost kontinuirano izgublja javna sredstva že od leta 2011. Ob tem univerze izvajajo 20 odstotkov več programa, kot so ga pred začetkom bolonjske reforme.
Rezerv ni več
»Rezerv za ohranjanje študijskih programov in njihove kakovosti ni več. Grozi nam, da bo univerza počasi izginila s svetovnega seznama,« je poudaril Svetlik in opozoril na pomanjkanje vizije države pri visokem šolstvu, ki gre po njegovi oceni povsem v nasprotno smer od zapisanega v nacionalnemu programu visokega šolstva.
Da gre za širši družbeni problem in da vsako dodatno zmanjševanje sredstev lahko pomeni finančni zlom univerze, je opozoril predsednik upravnega odbora univerze Janez Hribar. Zato zahtevajo vrnitev sredstev univerzi iz leta 2011 oz. 178 milijonov evrov, kajti lani so dobili 20 milijonov manj. Zahtevajo tudi, da vlada takoj pristopi k udejanjanju odločbe ustavnega sodišča in pripravi zakon o financiranju visokega šolstva ter zagotovi dodatna razvojna sredstva.
Vse manj denarja in zaposlenih
V nadaljevanju so dekani posameznih fakultet opozarjali, da jim uredba o financiranju visokega šolstva vsako leto odmerja manj denarja, da se dramatično zmanjšuje število zaposlenih, povrhu pa so morali izpeljati bolonjsko študijsko reformo, ki namesto prejšnjih štirih pomeni pet študijskih let in posledično vsaj za petino povečan obseg dela.
»Bolonja nam nalaga tudi stalno skrb za zagotavljanje kakovosti, kar se preverja v zapletenih postopkih ponovnih akreditacij in kar je ob nenehnem krčenju sredstev vedno težje zagotavljati,« je bilo slišati.
Kritično stanje
Kritično stanje na nekaterih fakultetah je med drugim opisal dekan fakultete za elektrotehniko Igor Papič, ki je prepričan, da smo na začetku izumiranja tehnične inteligence v Sloveniji. Zaradi pomanjkanja interesa so na fakulteti namreč prepolovili vpisna mesta iz 300 na 150. Ali nas sploh še kdo rabi, je vprašal.
Fakulteta za družbene vede je pozdravila bolonjsko reformo, saj so menili, da mora biti ta »šolski sistem, ki odgovarja ZDA, Veliki Britaniji in Nizozemski, nekaj dobrega za nas«. A način, na katerega smo uvedli bolonjski sistem, je popolnoma napačen, je ocenil dekan fakultete Bojko Bučar. Kot je dejal, se fakulteti kljub varčevanju na vseh ravneh, tudi pri plačah zaposlenih, vseeno ne izide. Tako naprej ne gre več, je dejal in dodal, da lahko »začnejo zapirati fakulteto«.