Štiriinosemdesetletna vdova Francka Krajnik živi visoko v poljanskih hribih v vasici Murave sama, brez otrok, brez sorodnikov. Hišo, naslonjeno na strmo brežino, sta pred štirimi desetletji zgradila s pokojnim možem. Otrok nista mogla imeti. Francka ima danes 400 evrov pokojnine, vsako leto mora prihraniti dva tisočaka za kurjavo, sproti pa še za položnice. Krompir in zelenjava ji rasteta na majhnem vrtičku poleg hiše. Lani so v vas potegnili kanalizacijo. Sledil je račun v obliki komunalnega prispevka. Na položnici je pisalo 2200 evrov, Francki se ob tej številki še danes orosijo oči. »Težko mi je bilo, vedela sem, da ne bom mogla sama plačati.« Pomoč je poiskala pri prijateljih. Ker sama nima potomcev, je v vaseh običaj, da tisti, ki takim starejšim pomagajo na jesen življenja, podedujejo njihovo premoženje. Če ne bi bilo teh ljudi, Francka komunalnega prispevka, ki je obvezen »davek« ob obveznem priklopu na kanalizacijo, ne bi zmogla. »Malo sem dala sama, malo so pomagali.«
Slovenske občine zaradi zahtev Evropske unije pospešeno gradijo kanalizacijsko omrežje. Še pred nekaj leti je bila gradnja vodovoda in kanalizacije, ulične razsvetljave, pločnikov in podobne infrastrukture adut vsakokratne lokalne oblasti za predvolilno kampanjo. Zdaj ni več tako. Razlog je očiten – račun za novo pridobitev občina prek komunalnega prispevka na koncu izstavi občanom.
Občutne razlike
Ta je od občine do občine različen. V osnovi je najbolj odvisen od vrednosti gradnje. Dražja ko je in manj denarja je občina pridobila od Evropske unije in države, večji bo prispevek. Gradnja je precej dražja na podeželju, v razpršenih vaseh, kjer je treba položiti ogromno cevi za zgolj nekaj hiš.
Tako je potem komunalni prispevek za priklop na kanalizacijo lahko v Žirovnici za tipsko hišo le nekaj več kot 500 evrov. Na Jezerskem je bila gradnja iz zgornjih razumljivih razlogov draga. A so sprejeli tak odlok, ki predvideva znatne popuste. Podobno je v Kranju, kjer bo po končani investiciji prispevek za priklop na kanalizacijo za 150 kvadratnih metrov veliko hišo na 400-metrski parceli dobrih 1200 evrov. V Škofji Loki je komunalni prispevek najbolj vroča politična tema, ta naj bi za hišo tlorisne površine 200 metrov na 500-metrski parceli znašal 2260 evrov.
V Kamniku znaša po obstoječem odloku celoten komunalni prispevek za primerljivo hišo kar 18.000 evrov, zgolj za priključek na kanalizacijo pa kar 3225 evrov. Občinski odlok ne predvideva nobenih olajšav, popustov, plačila na obroke ali odloga plačila. V Kamniku so gradnjo kanalizacije šele začeli, računajo na evropska sredstva. Če in ko jih bodo dobili, se bo ustrezno zmanjšal lastni delež občine pri investiciji in s tem tudi komunalni prispevek. »Tudi če morda res ne bi dobili evropskih sredstev, bi odlok zgolj prilagodili temu, a se prispevek ne bi smel povišati. Glede na to, da bodo prve odločbe izdane šele prihodnje leto, pa imamo še precej časa za nov odlok in morebitne olajšave. Takrat ta prispevek zagotovo ne bo tako visok,« je zatrdil župan Kamnika Marjan Šarec.
Komunalni prispevek ni edini strošek
A odločba z visoko številko še zdaleč ni konec vseh težav in stroškov. Vsak uporabnik mora sam na lastne stroške do občinskega kanala zgraditi še svoj priključek, kar lahko nanese še dodatnih nekaj sto evrov. Ponekod hkrati s kanalizacijo gradijo še plinsko omrežje in tudi za to je treba dodatno plačati. Številke so lahko zelo visoke, »komunalni davek« ne prizanaša nikomur in ne upošteva vrednosti nepremičnine ali socialnega stanja uporabnikov. Zgolj velikost nepremičnine. Vzemimo primer dveh starejših zakoncev. V 70. letih sta z lastnim trudom zgradila tipično socialistično stanovanjsko hišo. Z greznico, seveda. Danes, ko so se otroci izselili, sama živita v 200 kvadratnih metrov veliki hiši na podeželju. Vsak s po 500 evri pokojnine. Jutri bo do hiše prišla kanalizacija in kmalu za njo še račun v višini nekaj tisoč evrov. Bosta zmogla?
Lani so ob napovedi višine prispevka glasno protestirali v Javorjah, vasi visoko v loških hribih, od koder je doma tudi gospa iz začetka zgodbe. »Številke so se gibale od tisoč pa do nekaj tisoč evrov. Občina Gorenja vas - Poljane nam je šla toliko na roko, da je sofinancirala lastne priključke, daljše od 15 metrov. Tudi za socialno pomoč je bilo mogoče zaprositi,« je dejal predsednik KS Javorje Ciril Alič. Taki prosilci so bili štirje. »Če so izpolnjevali pogoje, smo pomagali z enkratno socialno pomočjo v višini 500 evrov,« je pojasnil župan Milan Čadež. A številni, kot gospa Francka Krajnik, ki so težko plačali, za pomoč sploh niso zaprosili. Precejkrat tudi zato, ker bi jim bilo nerodno.
Prošenj za pomoč še (!) ni
Zaradi vse večjih socialnih stisk se s prošnjami za pomoč pri plačevanju položnic srečujejo tudi na Rdečem križu. »Tega je vse več, a da bi kdo prosil za pomoč pri plačilu komunalnega prispevka, se še ni zgodilo,« je povedala predsednica radovljiškega Rdečega križa Anica Svetina. Kranjski Rdeči križ denarja za pomoč pri položnicah nima več. Vsega morajo nameniti za prehrambne pakete. Tisoč prejemnikov imajo, kar je dvakrat toliko kot pred štirimi, petimi leti. Deset tisoč evrov za vsak krog na pet ali šest tednov. Na Jesenicah opažajo, da vse več lastnikov hiš nepremičnine prepišejo na potomce. Sami ne zmorejo več stroškov, ki jih prinaša lastnina. Na Jesenicah gradijo komunalno omrežje v Podmežakli. Jeseni se bo nanj priključilo 150 novih uporabnikov in seveda dobilo račun. Prispevek je tam med nižjimi, za primerljivo hišo opisano prej okoli tisoč evrov. Za mnoge v tem okolju je tudi to visoka številka. »Morebiten odlog plačila ali plačilo na obroke bomo reševali z vsakim prosilcem posebej,« je dejal direktor jeseniške občinske uprave Vitomir Pretnar.
V Kranju so že zdaj poskrbeli za 60-odstotni »popust« zaradi preteklih vlaganj in višino prispevka tako precej znižali. »Komunalni prispevek za kanalizacijo je mogoče plačati v 24 obrokih. Priključek na kanalizacijo je v zasebni lasti in zatorej tudi bremeni lastnika. V izjemnih primerih se za obveznosti, ki jih morajo zavezanci poravnati do občine, lahko sklene tudi poravnalna pogodba, kjer se obveznost do občine lahko poravna z obročnimi plačili z obrestno mero pet odstotkov,« so pojasnili na županstvu.
In še nazaj v Škofjo Loko, kjer po hudih pritiskih politike in civilne iniciative odloka o višini prispevka zdaj sploh niso sprejeli. Sprva je predvideval (za primerljivo hišo) 2600 evrov, zadnji predlog je bil za petino nižji, predvideli so tudi obroke in odloge. A bodo končno odločitev zdaj sprejemali po lokalnih volitvah. »Res je, nekateri imajo nizke dohodke in velike hiše. Po moji oceni je četrtina takih, ki bi zelo težko plačali vse stroške ob priklopu na kanalizacijo. Prav je, da uredimo neki socialni korektiv in možnost obročnega odplačevanja. Več kot pet odstotkov prihodkov nekega gospodinjstva ne bi smelo iti za komunalni prispevek,« se je zdaj »omehčal« škofjeloški župan Miha Ješe.