Davčna uprava je ta davek v polovici leta 2012 in v letu 2013 odmerila na podlagi zakona za uravnoteženje javnih financ. Določbe, ki so urejale to področje, so nato prenesli v zakon o davku na nepremičnine, ki pa ga je ustavno sodišče marca lani razveljavilo. S tem se je ponovno vzpostavilo prejšnje stanje obdavčitve nepremičnin z izjemo davka na nepremično premoženje večje vrednosti, ki se ga za lani ni več pobiralo.
Ustavno sodišče je o ustavnosti omenjenih določb zakona za uravnoteženje javnih financ presojalo na zahtevo upravnega sodišča. Kot je ugotovilo, sta bila člen zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je določal davčno osnovo za odmero omenjenega davka, ter del člena, ki je določal davčno osnovo za odmero davka v letu 2012, v neskladju z ustavo, so danes sporočili s sodišča.
Odprti sodni postopki
To je tudi tokrat odločilo tako kot glede zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, in sicer da je določanje davčne osnove za odmero davka na nepremičnine s sklicevanjem na posplošeno tržno vrednost nepremičnine v neskladju z ustavo. Čeprav zakonske podlage za davek ne veljajo več, je ustavno sodišče o njih odločalo, ker ima upravno sodišče glede njega odprte sodne postopke.
Kot so navedli na ustavnem sodišču, jim je upravno sodišče sporočilo, da je bilo do začetka lanskega oktobra odprtih 68 upravnih sporov zaradi odmere davka na nepremično premoženje večje vrednosti. Ob tem so navedli, da se to število povečuje, saj vsak mesec prejmejo v reševanje še vsaj pet do deset novih zadev.
Leta 2012 je davčna uprava omenjeni davek obračunala lastnikom nepremičnin v skupni vrednosti nad enim milijonom evrov, s 1. januarjem 2013 pa je bila te maje znižana na 500.000 evrov.
