Če ustavni sodniki v začetku februarja letos ne bi zadržali izvajanja zdaj že zloglasnega zakona o davku na nepremičnine, bi Durs verjetno že v nekaj tednih začel množično pošiljati odločbe o odmeri (višjega) davka.
Kot je znano, si državni proračun in občine od novega davka obetajo 400 milijonov evrov na leto, za stanovanjske nepremičnine pa bi plačevali splošno 0,15-odstotno davčno stopnjo. To je približno dvakrat toliko, kolikor zdaj znaša davčna obremenitev z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč. Za vsakih sto tisoč evrov vrednosti bi bilo torej treba plačati 150 evrov davka (letos bo osnova 20 odstotkov nižja). Vsaka dražja, luksuzna nepremičnina, katere vrednost presega 500.000 evrov, pa bi njenega lastnika stala dodatnih 0,25 odstotka.
Naleteli na gluha ušesa
Ne dvomimo o nepristranskosti ustavnih sodnikov pri odločanju o zakonih, ki pomembno vplivajo na državljane. A kljub temu je na mestu vprašanje, ali in v kolikšni meri bi njihov osebni nepremičninski položaj lahko vplival na odločanje o omenjenem zakonu. Ključna so predvsem vprašanja, koliko nepremičnin imajo v lasti, kolikšna je njihova vrednost, ali kdo v njih prebiva in koliko nepremičninskega davka bi morali plačati po novem. Ti podatki bi morali biti jasno razvidni v poročilih o njihovem premoženjskem stanju, ki jih enako kot poslanci in drugi pomembni funkcionarji pošiljajo komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).
Zato smo se v prvi polovici februarja, nekaj dni po odločitvi ustavnega sodišča o davku na nepremičnine, obrnili na sekretariat in prosili, da razkrijejo podatke o premoženju ustavnih sodnikov. To so Miroslav Mozetič, dr. Jadranka Sovdat, Marta Klampfer, dr. Mitja Deisinger, Jasna Pogačar, Jan Zobec, dr. Ernest Petrič, dr. Etelka Korpič - Horvat in dr. Dunja Jadek Pensa. Čeprav nam je generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad takoj potrdil, da so tudi ustavni sodniki in sodnice po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije zavezanci za prijavo premoženjskega stanja, pa je naše poizvedovanje kaj hitro naletelo na gluha ušesa.
Odgovorov ni in ni
»Ali želijo tudi vam razkriti podatke, ki so jih posredovali na KPK, ne vem, bi jih moral povprašati. Pravzaprav pa niti nisem prepričan, da je to izvedljivo, glede na to, da zakon določa, da se sporočanje podatkov o premoženju izvede prek elektronskega obrazca, dostopnega na spletnih straneh komisije,« je odvrnil Nerad. Napotil nas je neposredno na KPK, saj da za razkritje ne potrebujemo soglasja ustavnih sodnikov. Pojasnil je, da so »podatki o dohodkih in premoženjskem stanju zavezancev (…) javno dostopni v delu, ki se nanaša na dohodke in premoženje, pridobljeno v obdobju opravljanja javne funkcije oziroma dejavnosti in še eno leto po prenehanju opravljanja funkcije oziroma dejavnosti«.
Na KPK so navedli drugačno zgodbo. Polona Osrajnik iz protikorupcijske komisije je pojasnila, da so prej navedene osebe izpolnile obveznost poročanja o svojem premoženjskem stanju, vendar »obrazca/vsebine prijavljenega premoženja po veljavni zakonodaji zaradi varstva osebnih podatkov zavezancev ne moremo posredovati«. »Lahko pa zanj neposredno zaprosite zavezance,« je povedala Osrajnikova. Zato smo se spet obrnili na Nerada in pisno prosili, naj sodnike povpraša, ali jih lahko posredujejo. Do danes nismo dobili nobenega odgovora, čeprav so odtlej minili že štirje tedni, vmes pa smo zaman večkrat poskušali govoriti z Neradom. Na sekretariatu so nam dejali, da je zaposlen z drugimi zadevami.
