Zdravnica specializantka Ana Lasič je trenutno na porodniški, kljub temu pa mora za članarino v zdravniški zbornici prispevati 24 evrov na mesec. Za skoraj 300 evrov, kolikor to znese v enem letu, bi lahko kupila previjalno mizo, voziček ali pa 2400 pleničk. Ne glede na porodniško ostaja članarina enaka, odgovorili pa so ji tudi, da iz zbornice ni mogoče »začasno izstopiti«.
Ne gre toliko za denar kot za odnos
Kot pravi, ji ne gre toliko za denar – njen mesečni dohodek še vedno presega povprečno plačo in morebitne spremembe se je ne bodo več dotaknile, pač pa za odnos do mladih zdravnikov. Ta očitno ni problematičen le na ravni države, ki z zelo omejenim zaposlovanjem mlade zdravnike pušča v brezposelnosti oziroma jih peha v tujino, ampak tudi znotraj ceha. »Gre predvsem za gesto,« ugotavlja Ana Lasič.
Njenemu pismu v glasilu Zdravniške zbornice Slovenije Isis prikimavajo mnogi mladi zdravniki, ki pa se ne želijo javno izpostavljati. Predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktikum Igor Muževič meni, da bi morala zbornica članarino za približno tretjino znižati najkasneje do septembra. »Še zlasti pa bi morali to čim prej storiti v primeru mladih zdravnikov oziroma tistih na porodniškem dopustu,« je poudaril. V zbornici so se z Lasičevo sicer strinjali, da je članarina visoka (za zdravnike specialiste znaša tudi dobrih 400 evrov na leto), a so pojasnili, da jo bodo nižali šele po odplačilu kredita za hišo zdravniških organizacij.
Jeseni tudi o obveznosti članstva?
Tudi predsedniku zbornice prim. Andreju Možini se zdi sedanja članarina visoka, a je po njegovih besedah ne morejo znižati kar čez noč. Možina pričakuje, da bodo o tem odločali jeseni, ko bodo med drugim že poplačani krediti. Je pa še več drugih odprtih finančnih vprašanj; s članarinami danes na primer delno financirajo izvajanje javnih pooblastil, na primer pri nadzoru in licenciranju. Od približno štirih milijonov letnih prihodkov zbornice jih petino za javna pooblastila prispeva država, a zanje v praksi porabijo dve petini denarja. Članarine sicer prinesejo 60 odstotkov prihodkov zbornice, petino pa jih prinese pridobitna dejavnost, na primer oddajanja prostorov, razna izobraževanja... V zbornici trenutno čakajo tudi na rezultat pritožbe zaradi skoraj četrt milijona evrov kazni, ki jim jo je agencija za varstvo konkurence naložila zaradi določanja najnižjih cen zdravniškega dela (teh tarif v praksi sicer niso uporabljali).
Po Možinovi oceni pa je nezadovoljstvo z višino članarine vedno povezano tudi z (ne)zaupanjem v inštitucijo. »V ozadju je tudi vprašanje obveznosti članstva. Že ob prevzemu funkcije sem povedal, da ne bom ječar slovenskih zdravnikov. Izjasniti se moramo, ali želimo samoregulacijo ali želimo, da sami vodimo register in skrbimo za licence. Pričakujem, da bomo tudi to razpravo opravili jeseni,« je dejal Možina. Zbornico in njene funkcije bi bilo po njegovem ob prostovoljnem članstvu sicer težko ohranjati, a so tovrstne želje zdravnikov kljub temu legitimne. »Sami sebi bomo morali nastaviti ogledalo.«
Vprašanje obveznosti članstva v zdravniški zbornici je ob reformnih predlogih zakonodaje, ki pa niso bili sprejeti, v zadnjih letih večkrat odpirala tudi politika. Večkrat (nazadnje v ministrskem mandatu Tomaža Gantarja) so bili aktualni tudi predlogi, da bi del pooblastil zbornice pri nadzoru prenesli na ministrstvo za zdravje.
