Nižanje cen žilnih opornic, ki jih uporabljajo v kardiologiji, se je v UKC Ljubljana, ki je bil prej na udaru zaradi naročanja »mercedesov« med materiali, končalo s škodo za bolnike. Od razpisanih osmih so pred časom izbrali le štiri sklope, pogajanja s ponudniki v nadaljevanju pa niso bila uspešna. V bolnišnici, ki naj bi ji nižanje cen opornic prineslo več kot dvomilijonske prihranke, tako ne morejo uporabljati biorazgradljivih žilnih opornic, primernih zlasti za mlajše bolnike.
»Cena ne bi smela biti edino merilo«
Biorazgradljive žilne opornice je stroka pred nekaj leti predstavila kot pomemben mejnik, ki omogoča boljše rezultate – manj raznih zapletov in lažjo diagnostiko v prihodnje, hkrati pa v telesu ne ostane tujek, kakršen ostane pri opornicah starejših generacij. Že ob uvajanju so nove opornice veljale za resno zdravstveno-ekonomsko vprašanje, saj so bistveno dražje od »običajnih« (stanejo okoli 1400 evrov, starejša generacija pa več kot pol manj).
V bolnišnici pojasnjujejo, da ponudniki niso bili pripravljeni ustrezno znižati cen. Pri mlajših in starejših bolnikih tako uporabljajo enake žilne opornice. »Stroka poudarja, da bi si zlasti pri mlajših ljudeh želeli uporabljati novejše generacije, ki so biorazgradljive. Zaradi pritiska glede zniževanja cen pa moramo žal pristajati na cenejše, starejše generacije žilnih opornic,« priznavajo v največji bolnišnici.
Ljubljanska zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore meni, da je takšna prikrajšanost mlajših bolnikov nesprejemljiva. »Ravno mlajšim, ki še delajo, bi morali zagotoviti ustrezno kakovost materiala, saj je treba pri njih misliti še bolj vnaprej. Omogočiti jim je treba, da bodo lahko še dolgo kakovostno živeli in delali. Takšno varčevanje se na dolgi rok ne splača, saj lahko privede do resnih posledic. Cena absolutno ne bi smela biti edino merilo,« je opozorila. Glede na njena opažanja se pogosto zgodi, da varčevanje namesto dobaviteljev, ki bi morali res znižati cene, prizadene paciente. Hlade-Zoretova dodaja, da bi morala bolnišnica v takšnih primerih paciente seznaniti, da obstaja boljša možnost, čeprav je sami nimajo na voljo.
Problem »vmesnikov«
Zdravnik na žilnem oddelku (eden od oddelkov, kjer tudi uporabljajo žilne opornice) Matija Cevc pa opaža, da je problem predvsem v tem, da so žilne opornice in drug material, ki ga uporabljajo pri zdravljenju, v Sloveniji še vedno dražji kot v bogatih zahodnih državah. »Nekateri pravijo, da gre to na račun večjih količin, a sam o tem dvomim. Proizvodna cena je vedno enaka, zato se količine ne bi smele odražati v 100 odstotkov višjih cenah. Gre bolj za problem lokalnih vmesnikov, ki želijo preživeti, a zakaj bi jih ob enotnem trgu sploh potrebovali,« je dejal. Zlasti so posredniki nepotrebni ob vgradnem materialu, kjer ni servisiranja, a podjetja pri njih vztrajajo, je opozoril. »Poznam pa tudi primer, sicer ne z mojega področja, ko bi centralno podjetje celo omogočilo neposredno dobavo, a so to potem preprečili na lokalni ravni,« je dejal.
