Doktorat o lastnostih vode bo v četrtek na ljubljanski univerzi slovesno potrjen s podelitvijo doktorskega naziva avtorici Nadi Verdel. Ker doktorski nalogi, ki se dotika homeopatije, zaradi uporabe domnevno neznanstvenih metod nasprotuje več slovenskih raziskovalcev, je Verdelova v spletnem zapisu pojasnila svoje delo. V čustvenem pisanju, v katerem poudarja tudi homeopatske podlage svojega dela, se je zahvalila vsem, ki so zanjo »zastavili svoje ime«, vključno z rektorjem univerze Ivanom Svetlikom. Ta je namreč poleg prejšnjega rektorja Stanislava Pejovnika Verdelovi omogočil, da je namesto na biotehniški fakulteti, kjer je bil njen doktorat sprva zavrnjen, doktorirala kar na univerzi.
»Nenavadne« lastnosti vode
Verdelova se je vprašala, kako je mogoče, da »člani komisije za zagovor zavrnejo doktoranda na zagovoru zato, ker jim ni všeč tema doktorata, ki je bila odobrena več let nazaj«. Profesorja z biotehniške fakultete Petra Mačka, ki je kot član komisije na fakulteti njen doktorat zavrnil, je obtožila, da se je za zavrnitev odločil še pred zagovorom, v to pa naj bi pregovoril še dva od treh preostalih članov komisije. Podrobneje je pojasnila tudi raziskovalne postopke, s katerimi je preverjala, ali ima voda nekatere lastnosti, ki jih sama označuje kot »nenavadne«. Verdelova domneva, da če vodo pustimo stati v posodah, spremeni fizikalne lastnosti ter postane »gostejša in bolj viskozna«. Svoje izsledke je objavila v mednarodnih revijah in na mednarodni znanstveni konferenci. Pojasnila je tudi, da ji prenosa informacij v vodo, kar je bila njena osnovna hipoteza (»spomin vode«, ki se pojavlja tudi v homeopatiji), sicer ni uspelo dokazati.
Napoved pravnih posledic
Profesor Peter Maček je v pogovoru za Dnevnik vztrajal pri mnenju, da doktorat Verdelove ni znanstveno delo, saj med drugim temelji na »razlagah, ki jih je znanost že povozila«. Nasprotniki Verdelovi očitajo, da lastnosti vode, ki jih preučuje, z dostopnimi aparaturami sploh ni mogoče preverjati in da je raziskovala nesmisle. S profesorskima kolegoma Davidom Stoparjem in Slavkom Pečarjem, ki sta bila ob Mačku člana prve komisije, nameravajo braniti svojo odločitev in napovedujejo pravne ukrepe. Oporekajo tudi temu, da se je postopek s fakultet prenesel na univerzo, kar naj bi bilo v nasprotju s pravili. Maček opozarja še, da sta v komisiji, ki je na koncu doktorat vendarle potrdila, poleg družboslovca Svetlika sedela še dva neprimerna profesorja – strokovnjak za gozdarstvo in strokovnjakinja za ekologijo rastlin.
V iskanju članov komisije za zagovor se je sicer v zadnjih nekaj letih izmenjalo veliko strokovnjakov, ki so sodelovanje zavračali. Rektor Ivan Svetlik je včeraj dejal, da »bi morda lahko bil rezultat tudi drugačen, če bi strokovnjaki namesto zavračanja sodelovanja vztrajali«. Opozoril pa je tudi na to, da imajo študentje, ki jim je bilo omogočeno doktorsko raziskovanje, »določene pravice«. »Na univerzi je treba zaščititi interese znanosti, pa tudi ljudi, ki jih sprejemamo v programe,« je dejal.
