V predstavitvi stališč so poslanske skupine, ki nasprotujejo Brglezovi razrešitvi, večinoma izražale stališče, da je današnja razprava nepotrebna in da bi se moral DZ ukvarjati s pomembnejšimi temami. Na drugi strani so v poslanski skupini SDS poudarili, da Brglez opravlja preveč pomembno funkcijo, da bi si lahko privoščil izjave, kot jih je dal v intervjuju za tednik Mladina.
Brglez: Ne bom se umaknil in ne bom tiho
Predsednik DZ Milan Brglez je na predlog za njegovo razrešitev odgovoril, da se ne bo umaknil in ne bo tiho. Predlog, ki ga je vložila SDS, je označil za lepljenko. Na podlagi tega pa sklepa, da je SDS vešča trganja izjav iz konteksta, prilagajanja povedanega, natolcevanja, navajanja stvari, ki niso bile nikoli izrečene, in izmišljanja konteksta. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je pojasnil, da je Brglezova razrešitev potrebna zaradi njegovih izjav v tedniku Mladina, ki kažejo njegovo nespoštovanje etike, ustave in zakonov ter simpatiziranje z nekdanjim totalitarnim sistemom.
Poslanska skupina SDS je po Brglezovem mnenju vešča nekaterih postopkov, ki so mu bili do sedaj tuji, med drugim tudi pripisovanja stališč in dejstev, ki nimajo nič z realnostjo, in bi jih najlažje označil z besedo laž.
Politična kultura natolcevanj, obtoževanja in trganja iz konteksta
To je, kot pravi Brglez, politična kultura »poslancev SDS, njihovih stricev, tet, botrov, satelitov«. Namesto, da bi se te prakse odpravljale, in bi SDS rekla bobu bob, se pogledala v ogledalo in videla, kaj dela narobe, morda celo priznala svoje napake, pa vodi politično kulturo natolcevanj, obtoževanja in trganja iz konteksta.
Brglez pravi, da to ni njegov način delovanja, ga ne legitimira in ga v celoti zavrača.
Janša izbrisan po odločitvi lastne poslanske skupine
Predlog za njegovo razrešitev je označil za lepljenko, ki sicer ustreza formalnim zahtevam, ne pa tudi likovnim zahtevam. »Vsakdo, ki se je kdaj srečal z umetnostjo, ve, da lepljenke narediš tako, da iz več starih zadev narediš eno novo celoto. V poslanski skupini SDS žal temu niso bili kos,« meni in dodaja, da se to izrazito kaže na zadnji strani zahteve, kjer so iz seznama vseh podpisov poslancev SDS izbrisali podpis Janeza Janše.
»Janez Janša je bil tako ne po odločitvi državnega zbora, ampak po odločitvi lastne poslanske skupine izbrisan,« je dejal. To pomeni, da so verjetno poslanci SDS svoje podpise dali 'in bianco', in s tem omogočili, da se lahko uporabljajo kjerkoli, kadarkoli in za karkoli.
Slabo izvedeno brisanje imena
Slabo izvedeno brisanje imena po njegovem mnenju zbuja utemeljen sum, da ima SDS podpise na zalogo. Sklepa, da so podpis Janše izbrisali zato, ker so se verjetno bali, da zahteva z njegovim podpisom formalno ne bila pravilno vložena in je ne bi bil dolžan sprejeti.
Sočasno pa so Janšo predlagali za člana komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, »torej tudi SDS ne ve točno, ali je Janša poslanec ali ne - ko jim to godi, je, ko jim ne, ga pobelijo«. To se Brglezu zdi nedostojno tako do njega kot predsednika DZ, do poslancev kot tudi do državljanov.
Simpatiziranje z nekdanjim totalitarnim sistemom
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko meni, da je Brglezova razrešitev potrebna zaradi njegovih izjav v tedniku Mladina, ki kažejo njegovo nespoštovanje etike, ustave in zakonov ter simpatiziranje z nekdanjim totalitarnim sistemom. Prepričani so, da so njegove izjave v nasprotju s temeljnimi vrednostnimi izhodišči in pravnimi podlagami, na katerih temelji samostojna Slovenija.
Brglez je po prepričanju Tanka tudi povzdigoval SFRJ s tem, ko je dejal, da smo bili »prej vezani na drugačen tip države, ki je imela dediščino, kredibilnost in določeno pripoznanje v mednarodni skupnosti, sedaj pa imamo državo, ki je sicer članica Nata in EU, pa tega ne zna izkoristiti v svoj prid«.
Postavil se je za »zagovornika genocidnih dejanj«
V omenjenem intervjuju je predsednik DZ po Tankovih besedah opravičeval povojne poboje, ko je dejal, da so ti posledica zgolj upoštevanja naravnega prava. »Trditev je nedostojna, neetična in nespoštljiva, posebej če jo izreče nosilec ene izmed najvišjih funkcij v državi,« je dejal Tanko. Dodal je, da se je Brglez z izjavo postavil za zagovornika genocidnih dejanj.
Kot je dejal Tanko, je predsednik v intervjuju zagovarjal tudi totalitarne metode, ko je dejal, da je ideja revolucije, kot jo zagovarjajo v Združeni levici, lahko simpatična, a je nerealna. Izjava po Tankovih besedah kaže, da Brglez »simpatizira z idejo revolucije kot legalno in legitimno potjo za prevzem oblasti, čeprav iz lastnih izkušenj vemo, da nam je revolucija prinesla eno samo gorje in zaostajanje za razvitim svetom ter fizično uničila velik del inteligence in gospodarstva«.
