Brezposelni nestrpno čakajo na klic na pomoč po ledeni ujmi

Čakajoč na delo

Še najbolj je pohitel sklad kmetijskih zemljišč in gozdov z objavo razpisa za kadrovsko okrepitev s 30 gozdarji ali lesarji, ki bodo v državnih gozdovih pomagali pri označevanju poškodovanega drevja za posek. Srečneže, ki so vedeli za ta razpis in se prijavili, naj bi na pogovor povabili prihodnji teden, preostali naj bi čakali na svojo priložnost na zavodu za gozdove, ki naj bi sprejel začasno pomoč 60 brezposelnih inženirjev gozdarstva. Kdaj naj bi se to zgodilo, ni znano.

Zavod za zaposlovanje naj bi v sodelovanju z ministrstvom za delo približno tisoč brezposelnih oseb vključil v program Pomoč v primeru elementarnih nesreč. Ti naj bi opravljali enostavna dela v gozdovih in na vodotokih. Toda na zavodu pravijo, da bodo javno povabilo objavili šele, ko bo vlada na podlagi interventnega zakona zagotovila denar za ta namen. Kdaj bo to, prav tako ni znano. Predvidoma v mesecu dni pa naj bi zavod za zaposlovanje objavil javno povabilo za subvencioniranje zaposlitev pri izvajalcih, ki bodo odpravljali posledice žleda. Na ta način naj bi začasno zaposlili 400 brezposelnih.

Dobrega sekača naredijo šele izkušnje

Interventni zakon o odpravi posledic žleda predvideva tudi usposabljanje brezposelnih ljudi za delo gozdarja sekača. To usposabljanje izvaja le postojnska srednja gozdarska in lesarska šola, tečaj traja 80 ur, kandidati pa morajo pridobiti certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) za sekača, saj gre za izjemno nevarna in zahtevna opravila. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo od začetka sanacije poškodovanega gozda zaradi žleda že 22 delovnih nesreč, dve pa sta se končali s smrtjo delavcev. Zavod za zaposlovanje je marca v program usposabljanja sekačev na novo vključil 18 ljudi, aprila jih bo 54, maja 36 in junija 108. A vsi usposabljanja najbrž ne bodo uspešno končali. Ravnateljica postojnske šole Cvetka Karnel nam je namreč pojasnila, da so imeli od junija lani do konca letošnjega februarja 50 tečajnikov, ki so se usposabljali za sekače, nacionalno poklicno kvalifikacijo pa jih je pridobilo 44 odstotkov.

Marko Šercer, direktor podjetja Tisa, ki ima te dni polne roke dela z odstranjevanjem poškodovanega drevja, opozarja, da v Sloveniji usposobljenih sekačev močno primanjkuje. Pravi, da so jih v njihovem podjetju nedavno nekaj dodatno zaposlili, a z veliko težavo. »V Sloveniji pri delu v gozdu vsako leto umre od 15 do 20 ljudi, ogromno je tudi poškodovanih in bojim se, da jih bo letos občutno več zaradi povečanega obsega dela in zato, ker bo šlo v gozd veliko neukih. Poškodovan les je napet, zato preseneti tudi izkušene sekače. V teh razmerah potrebujemo ljudi, ki lahko začnejo takoj delati, vendar jih zelo težko dobimo. Sekačev z nacionalno poklicno kvalifikacijo je zelo malo,« pravi Marko Šercer in opozarja, da tudi pridobljena NPK še ni dovolj za varno delo v gozdu. »S tistim, ki jo pridobi, je enako kot s tistim, ki pridobi vozniško dovoljenje. To je minimalni pogoj, da te spustijo na cesto, nisi pa še dober in izkušen voznik. Na tečaju za sekače se seznanijo s specifiko dela in z nevarnostmi, toda dobrega sekača naredijo šele izkušnje,« je prepričan Šercer.

Na republiškem zavodu za zaposlovanje so nam pojasnili, da imajo trenutno v evidenci brezposelnih vpisanih 49 oseb z NPK gozdar sekač, da sta se po osmem marcu iz evidence brezposelnih izpisali dve osebi s tem poklicem, od časa žledoloma do danes sedem, od začetka leta pa enajst.

Brezplačna pomoč ni zanimiva

Zavod za gozdove Slovenije bo do 10. aprila pripravil načrt sanacije poškodovanih gozdov. V četrtek so z zavoda sporočili, da bodo poprej pregledali vse prizadete površine gozdov, dokončno ocenili obseg, vrsto in poškodovanost ter vpliv poškodb na funkcije gozda. Očitno so si premislili, kajti le dva dni prej nam je vršilec dolžnosti direktorja zavoda Damjan Oražem povedal, da škode ne bodo več ocenjevali in da bo ostalo pri grobih številkah, do katerih so prišli z ocenjevanjem čez palec nekaj dni po nesreči. »Povedali smo, da je treba iz gozdov spraviti sedem milijonov kubičnih metrov poškodovanega lesa. Škode ne bomo več ocenjevali. Mesece se lahko ukvarjamo s posnetki, a to ne bi prispevalo k ničemur. Bistvene podatke smo zajeli in ti nam povsem zadostujejo, kajti ni najpomembnejša višina škode, ampak to, kako se lotiš sanacije.«

Tudi na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) so nam sredi tedna pojasnili, da je Zavod za gozdove Slovenije popis škode v gozdovih že opravil ter vse potrebne podatke o poškodovanosti gozdov vnesel v sistem za ocenjevanje škod AJDA. Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru je namreč MKO le nekaj dni po ledeni ujmi ponudila brezplačno pomoč pri računalniško podprtem ocenjevanju škode  v gozdovih po ledeni ujmi, ki temelji na satelitskih radarskih podatkih. Ministrstvo jim na ponudbo ni odgovorilo, so se pa predstavniki fakultete ta teden sestali s strokovnjaki zavoda za gozdove. Dekan fakultete dr. Borut Žalik pravi, da so se dogovorili, da bodo pridobili radarske posnetke za nekaj najznačilnejših regij in razvili ustrezne algoritme za njihovo obdelavo. Toda iz odgovora, ki smo ga dobili z MKO le dan po tem sestanku, je mogoče sklepati, da ministrstva njihovo znanstveno delo ne zanima. »MKO je prejelo več ponudb glede daljinskega zaznavanja kot možne metode za pridobivanje boljše ocene poškodovanosti gozdov. O tej tematiki smo se posvetovali z različnimi institucijami, kot so Gozdarski inštitut Slovenije, biotehniška fakulteta, Geodetski inštitut Slovenije, Znanstvenoraziskovalni center SAZU in njihov Center odličnosti Vesolje-SI. Po posvetu je bilo ugotovljeno, da trenutne razmere (neolistano drevje in specifičnosti poškodb drevja po žledu) ne dopuščajo kakovostne interpretacije stanja in ocene poškodovanosti na podlagi radarskih in optičnih satelitskih snemanj ter letalskih opazovanj,« so zapisali na ministrstvu. Nerodno je le to, da se mariborski fakulteti za ponujeno brezplačno pomoč niso niti zahvalili.