Zavod za zaposlovanje je med letoma 2008 in 2012 brezposelnim ženskam s srednjo izobrazbo množično ponujal brezplačne prekvalifikacije za pomočnico vzgojitelja v vrtcih. A se je njegova ocena, da bo naraščanje števila rojstev omogočilo več zaposlitev, kmalu izkazala za popolnoma napačno. Potreb po novih delovnih mestih v vrtcih ni več že vse od leta 2010, tisoč brezposelnih pomočnic vzgojitelja pa brez uspeha tava od razpisa do razpisa. Ker je zaradi stroškov prekvalifikacij državi zmanjkalo tudi denarja za financiranje pripravništev, je praktično nemogoče priti do strokovnega izpita, ki je pogoj za zaposlitev, in ga lahko pomočnice vzgojitelja dobijo šele po štirih mesecih dela.
Darinka Cankar, vodja službe za razvoj kadrov v šolstvu z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, pravi, da so zavod že pred leti opozarjali, da trg takšne množice pomočnic vzgojitelja ne bo mogel sprejeti. Na zavodu se branijo, da spremenjenih razmer na trgu dela niso mogli predvideti. Pred krizo so, kot pojasnjujejo, zaznali večje povpraševanje po pomočnikih vzgojitelja predšolskih otrok, tako zaradi porasta rodnosti kot zaradi tedanjih aktivnosti za izboljšanje kakovosti dela v vrtcih (manjše število otrok v skupinah, novi programi…). Z gospodarsko krizo in varčevanjem je prišlo do omejitev zaposlovanja v javnem sektorju, z večanjem skupin v vrtcih pa tudi do zmanjšanja povpraševanja.
Zaposluje se le sorodnike in znance
Ljubljančanka Katja (pravega imena ni želela izdati), ki po prekvalifikaciji za pomočnico vzgojitelja že štiri leta na vrtce redno pošilja prošnje, se čuti opeharjena. »Na zavodu so mi svetovali prekvalifikacijo, nihče pa ni povedal, da zaposlitev ni več. Nasprotno, zavod mi je še naprej pošiljal razpise za zaposlitev.«
Ko je ugotovila, da ji vrtci na prošnje ne odgovarjajo, jih je začela klicati po telefonu. Na njeno presenečenje so ji skoraj povsod odgovorili, naj prošenj ne pošilja, saj so razpisi namenjeni večinoma zaposlenim, ki jim podaljšujejo zaposlitve za določen čas. Ker sklepa, da je to nezakonito, se sprašuje, kakšen je nadzor.
Katja kljub slabim napovedim ne namerava vreči puške v koruzo. »Če dela ne bi bilo, potem bi morali zapreti tudi oddelke za vzgojitelje v šolah, poleg tega pa se morajo sedanji vzgojitelji nekoč tudi upokojiti.« Da se službe vendarle dajo dobiti, sklepa po tem, da je še vedno zelo veliko razpisov za prosta delovna mesta. To potrjuje tudi statistika, ki kaže, da se je število vzgojiteljev od leta 2010 povečalo za skoraj 700, od tega pomočnikov vzgojitelja za dobrih tristo.
Žal pa je, kot pravi Katja, večina novih zaposlitev, ki je predvsem posledica preteklega porasta rodnosti, namenjena le sorodnikom in znancem zaposlenih. Nekajkrat se ji je namreč vendarle uspelo prebiti do razgovora za službo, kjer pa je od zaposlenih izvedela, da je bilo vse že prej dogovorjeno. »V vrtcih vlada popolna korupcija. Na novo se zaposluje le po zvezah,« je ogorčena Katja, njenim besedam pa pritrjujejo tudi številne druge iskalke zaposlitve.
Da so njihove ocene vsaj deloma pravilne, dokazujejo tudi podatki inšpektorata za delo, kjer so lani na področju delovnih razmerij v izobraževanju opravili 255 nadzorov in pri tem zaznali kar 114 kršitev. Najbolj naraščajo prav kršitve pri sklepanju pogodb za določen čas. Tako kot v preteklih letih se večina prijav ter ugotovljenih kršitev nanaša na izvedbo postopka zaposlitve, diskriminacijo pri izboru kandidatov ter izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnih mest, ki so vnaprej prilagojeni določenemu kandidatu. Poleg tega ugotavljajo, da je vse več razpisov za prosta delovna mesta objavljenih le v javno dostopnih prostorih delodajalca, kar po njihovi oceni zagotovo zmanjšuje možnosti dostopa za širši krog kandidatov.
V začaranem krogu
Katja pravi, da se prvi iskalci zaposlitve zaradi povsem nemogočih zahtev za pridobitev strokovnega izpita vrtijo v začaranem krogu. »Če hočeš po zaključku srednje šole oziroma prekvalifikacije opravljati delo pomočnika vzgojitelja, potrebuješ strokovni izpit. Tega pa lahko pridobiš šele, ko si zaposlen vsaj štiri mesece in ko opraviš hospitacije (nastopi pred otroki, op. p.), ki običajno trajajo dva meseca. Kako naj nekdo dobi službo, če je nujen strokovni izpit, tega pa dobiš le, če že imaš službo?« se sprašuje Katja.
Darinka Cankar z ministrstva za izobraževanje pojasnjuje, da je strokovni izpit nujen zaradi zagotavljanja kakovosti in ima kot tak dolgoletno tradicijo. Ob tem dodaja, da bi ob pomanjkanju kadrov iskalce zaposlitve za določen čas zaposlili tudi brez njega in bi lahko ti strokovni izpit opravili po pridobitvi zakonskih delovnih izkušenj. Ker pa potreb ni – dodajamo sami – je postal nedosegljivi strokovni izpit nekakšna varovalka pred navalom brezposelnih.
Ministrstvo sicer vsako leto objavi dva razpisa za volonterska pripravništva, vendar pa je število pripravniških mest zaradi povračila potnih stroškov, malice in plačila za mentorja omejeno (letos jih je bilo na prvem razpisu na voljo okoli sto za pomočnike vzgojitelja in okoli 50 za vzgojitelje). Vendar pa močno dvomijo, da bi brezposelne in zavedene ženske tudi na takšen način prišle do zaposlitve.
»Fama o zaposlitvah v vrtcih je trajala le, dokler je raslo število rojstev. Zdaj prostora za nove zaposlitve v vrtcih ni več, tako da vseh pomočnic vzgojiteljic tudi v prihodnjih letih, ko bo v pokoj odšla generacija 'baby boom', ne bomo mogli zaposliti,« meni Cankarjeva.
