Da postaneš generalni direktor Radiotelevizije Slovenija (RTVS), ni dovolj, da s programom oziroma vizijo razvoja javnega servisa in svojimi sposobnostmi prepričaš programske svetnike. Četudi gre za medijsko hišo, ki ji mora država zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost, so pri izvolitvi novega generalnega direktorja potrebne tudi politične točke. Programski svet, ki mora direktorja izvoliti z absolutno večino, to je s 15 glasovi od 29, je namreč že dolgo časa nekakšen podaljšek državnega zbora.
Pred dnevi smo se obrnili na vse poslanske skupine in od njih zahtevali, naj nam sporočijo, ali so kogar koli od kandidatov, ki se zdaj potegujejo za položaj prvega človeka javnega servisa, sprejele na pogovoru. Spomnimo, da se za položaj generalnega direktorja tokrat poteguje šest kandidatov: dosedanji direktor Marko Filli, informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, odgovorna urednica tretjega programa Televizije Slovenija Ljerka Bizilj, bivši zunanji minister Dimitrij Rupel, Roman Kolar iz izobraževalnega središča RTVS in nekdanji uslužbenec RTVS Marko Makarovič, ki je kandidiral že pred štirimi leti.
Pritrdilno so nam odgovorili iz poslanske skupine Državljanske liste. »Pred kratkim se je predstavila Nataša Pirc Musar,« so pojasnili. Pirc-Musarjeva ob tem poudarja, da mora kandidat s programom in sposobnostmi prepričati večino programskih svetnikov, izmed katerih jih dobršen del imenuje DZ, »torej politika«. »Prepričati je treba tudi te, a ne samo te. Tistemu, ki bi se zanašal samo na politiko, ne more uspeti,« dodaja informacijska pooblaščenka, ki se ji mandat izteče julija. Slišati je, da jo podpirajo v levosredinskih strankah (razen SD).
Filli in Pirc-Musarjeva sta s svojima kandidaturama v okviru rednega sodelovanja z ministrstvom za kulturo seznanila tudi ministra Uroša Grilca. Ob tem je zanimivo, da je informacijska pooblaščenka – kot so na ministrstvu zapisali v svojem odgovoru – ministra o tem seznanila že 4. marca, torej dva tedna prej, preden je za njeno odločitev prek medijev izvedela javnost. »Z ministrom imam redne delovne stike, med drugim sva govorila tudi o razpisu. Vendar pa nikoli nisem nikogar prosil za podporo. To seveda ne pomeni, da mi s strani posameznikov ni bila izražena. Pred štirimi leti je bilo nekoliko drugače, saj se nihče ni resno zanimal za ta položaj, ker je bil v postopku novi zakon o RTVS, ki bi mandat generalnemu direktorju prekinil,« pojasnjuje zdajšnji prvi mož javnega servisa. Če bo Filli vnovič izvoljen, se bo prvič v samostojni Sloveniji zgodilo, da bo generalnemu direktorju RTVS dodeljen še drugi štiriletni mandat.
V Nemčiji je prevelik politični vpliv protiustaven
Ker velja Filli za aduta Socialnih demokratov, smo se obrnili tudi na Lukšičevo stranko. »Večina kandidatov in kandidatk se je predstavila članom sveta, ki smo jih mi predlagali,« je v svojem odgovoru zapisal prvak SD. Glede na to, da politične stranke po zakonu o RTVS predlagajo pet članov programskega sveta (SD je predlagala zgolj Cirila Baškoviča), je dal Lukšič s svojim odgovorom vedeti, da stranke kadrujejo v svetu tudi prek tistih članov (16 od 29), ki jih DZ imenuje na predlog gledalcev in poslušalcev programov RTVS oziroma civilne družbe.
Medtem ko je politična podpora pri imenovanjih na slovenski javni radioteleviziji samoumevna, je pred dnevi nemško ustavno sodišče sprejelo zanimivo odločitev, saj je presodilo, da ima tamkajšnja politika prevelik vpliv na javno televizijo ZDF. Sodniki so zato zahtevali korenite spremembe televizijskega statuta, s katerimi bi omejili politični vpliv na televizijo. Predstavnikov države ali političnih strank v nadzornem in programskem svetu nemške televizije bo lahko po novem največ tretjina; trenutno njihov delež znaša 44 odstotkov. Tuje tiskovne agencije so poročale, da je do zapleta prišlo že leta 2009, ko so konservativni politiki preprečili podaljšanje pogodbe z vodjo informativnega programa ZDF, ki je bil po njihovi oceni preveč kritičen do desno usmerjenih strank. Dodajmo, da v enajstčlanskem nadzornem svetu RTVS sedi kar devet »predstavnikov« DZ in vlade, torej politike.
