Izredna seja, na kateri se bo DZ seznanil z odstopom premierke, bo po besedah Vebra predvidoma v četrtek ob 14. uri. Tedaj se bo DZ seznanil tudi z novo organizacijo v delovnih telesih glede na spremenjene okoliščine v poslanski skupini PS in na ustanovitev nove poslanske skupine.
Veber skeptičen glede rokov, da bi bile volitve lahko spomladi
Veber se je danes tudi dogovoril s Pahorjem za organizacijo pogovora z ustavnimi pravniki in pravniki s področja volilne zakonodaje v prostorih predsedniške palače, in sicer v sredo ob 14. uri. Tako Veber kot Pahor pričakujeta odgovore in pojasnila pravnikov glede rokov za izvedbo predčasnih volitev.
Ob tem je Veber, kot pravi, skeptičen glede rokov, da bi bile volitve lahko spomladi. »Dejstvo je, da ko se bo DZ predvidoma v četrtek seznanil z odstopom premierke, mora predsednik republike opraviti pogovore z vodji poslanskih skupin in šele nato bo jasno, ali res ne bo prišlo do predloga za novega mandatarja,« je povedal.
Kot je dodal, bodo s pravniki poskušali rešiti vprašanje, ali se lahko skrajša roke glede izvedbe predčasnih volitev.
Pahor se mora še posvetovati z vodji poslanskih skupin
Poslovnik DZ in ustava namreč predvidevata tri kroge posvetovanj glede možnosti predlaganja novega mandatarja. Od seje, na kateri se bodo poslanci seznanili z odstopom premierke, bo začel teči 30-dnevni rok, v katerem lahko predsednik republike predlaga kandidata za novega mandatarja. Pahor se je sicer tej možnosti že odrekel. Se bo pa v tem obdobju moral posvetovati tudi z vodji poslanskih skupin.
Potem pa po Vebrovih besedah začne teči 14-dnevni rok, v katerem imajo poleg predsednika republike možnost predlagati mandatarja še poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Tretji krog pa je vezan na 48-urni rok, ko lahko poslanci sklenejo, da v tokratnem poskusu predlagajo mandatarja in se o tem kandidatu glasuje z navadno večino, je dejal Veber.
Želi počakati na stališča ustavnopravne stroke
Ob tem si Veber upa trditi, kot je dejal, da si v DZ ne bodo upali krajšati omenjenega 14-dnevnega roka, saj da bi bilo to lahko zelo nevarno. Po njegovih besedah namreč zagotovo ni mogoče zanemariti pravice poslancev predlagati novega mandatarja. Da se poslanci temu odpovedo, je zelo težko, po drugi strani je ta rok zelo jasno določen.
Odpirajo se tudi vprašanja glede morebitne izvedbe volitev v poletnem času. Veber se ne želi vnaprej opredeljevati do teh vprašanj in želi počakati na stališča ustavnopravne stroke. Po njegovem mnenju bi veljalo opraviti pogovor tudi s predstavniki ustavnega sodišča. A se boji, da »nihče ne bo upal dati konkretne ocene, kako ravnati«. Kot je dodal, bo najbrž treba počakati na morebitni spor, ki bi nastal na ustavnem sodišču in potem na njihovo odločitev.
»Državljanke in državljani boste povedali, kdo naj vodi vlado in to je edino prav«
Alenka Bratušek je danes na svojem profilu na facebooku objavila sporočilo : »Če res vsi mislijo, kar govorijo, gremo na volitve pred poletjem! Državljanke in državljani boste povedali, kdo naj vodi vlado in to je edino prav. Lep dan.«
Dodala je še fotografijo odstopne izjave:
(Foto: facebook Alenka Bratušek)
Bratuškova je v odstopni izjavi predsednika DZ še prosila, naj se DZ z njenim odstopom seznani čim prej. Tako naj bi omogočili, da bi bile predčasne volitve še pred poletjem. Pravniki so si razdeljeni glede tega, ali je zaradi rokov, ki veljajo v DZ od padca vlade do razpisa volitev, to v tako kratkem času sploh verjetno. Poslanske skupine so sicer zatrdile, da novega mandatarja ne bodo predlagale.
Izredna seja v sredo ali četrtek
DZ naj bi se z odstopom Bratuškove seznanil na izredni seji ta teden, po oceni Vebra v sredo ali četrtek.
Nato pa lahko predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev predlagajo novega mandatarja. Če je predlog podan, lahko DZ o njem odloča najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature. Pahor se je tej možnosti že odpovedal, Bratuškova pa je poslance že pozvala, naj storijo enako.
Predloga novega mandatarja ni napovedal še nihče
Če DZ v 30 dneh ne izvoli novega mandatarja oziroma če predlogov zanj ne bi bilo, predsednik republike razpusti DZ in razpiše predčasne volitve. Potem mora biti novi DZ izvoljen najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega, predčasne volitve pa se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa.
Za zdaj sicer še nihče ni napovedal, da bo predlagal novega mandatarja, a glede scenarija predčasnih volitev pred poletnimi počitnicami se mnenja pravnikov razlikujejo. Za volitve denimo 22. junija bi namreč morali skrajšati omenjeni 30-dnevni rok za razpustitev parlamenta, zato bi se več kot 80 poslancev moralo nedvoumno odreči predlaganju novega mandatarja.
SDS bi s spremembo ustave omogočil samorazpustitev DZ
Poslanska skupina SDS je danes vložila predlog za spremembo ustave, s katero bi omogočili samorazpustitev DZ, je na novinarski konferenci pojasnil vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. S tem bi po njegovih besedah poenostavili postopke do predčasnih volitev.
Položaja, v katerem se je znašal Slovenija po odstopu premierke Alenke Bratušek, ustava po Tankovem mnenju ne ureja dovolj dobro. Ustava je v tem delu nedodelana in pušča veliko prostora manipulacijam ter pritiskom, je dejal. Zato je poslanska skupina SDS tudi vložila predlog za spremembo 81. člena ustave, s katero bi omogočili, da se na podlagi javnega izrekanja poslancev z večino vseh poslancev DZ lahko samorazpusti.
"Postopek je jasen in enostaven, z njim bi se izognili vsem špekulacijam za predčasne volitve," je dejal Tanko. Začetek postopka za samorazpustitev DZ bi lahko bil možen s podpisi 20 poslancev. Ob tem je Tanko izrazil upanje, da bo dogovor parlamentarnih strank glede te ustavne spremembe možen že pred razpisom tokratnih predčasnih volitvah. Po njegovem mnenju je možno vse postopke zaključiti v 14 dneh.
