Sprememba zakona o slovenskem državnem holdingu, ki jo bo predlagala vlada, bo omogočila, da bo holding z vsem premoženjem upravljal samostojno. Pri morebitni prodaji kakšnega podjetja pa bodo sredstva šla v državni proračun.

Kadre za vodenje holdinga bodo mogoče iskali tudi v tujini, je dejala premierka, ob tem pa izpostavila, da nam ne bi smelo biti žal, če bomo plačali za te ljudi nekaj več in bo potem tudi upravljanje boljše kot sedaj.

Bratuškova se je dotaknila tudi novega ministra za infrastrukturo Sama Omerzela. Tako on kot tudi prvak DL Gregor Virant sta odločno zavrnila, da bi obstajala kakšna možnost za probleme ali pomisleke, je dejala. Sicer pa je vsem predsednikom strank poudarila, da za svoje kadrovske predloge odgovarjajo predvsem oni.

Glede slabih gospodarskih napovedi je izpostavila, da nismo oaza sredi Evrope, ki ne bi čutila sprememb. Verjame pa, da bomo svoje težave rešili sami.

Tudi finančni minister Uroš Čufer je v današnjem pogovoru za Reuters povedal, da Slovenija letos ne bo potrebovala evropskega reševanja.

Konkretni dokumenti in številke v enem mesecu

V enem mesecu bo vlada pripravila konkretne dokumente, iz katerih bodo razvidne konkretne številke, je odgovorila na vprašanje o visokem zadolževanju Slovenije. "Naš interes je, da se zadolžimo po čim nižji obrestni meri, da pa finančnim trgom jasno povemo, da potrebujemo denar tudi za sanacijo bančnega sistema in za zagon gospodarstva, ne samo za izvajanje proračuna," je dejala.

Poudarila je, da vlada ne opušča politike varčevanja, da pa mora biti takšno, da pretirano ne škoduje gospodarski rasti. Bratuškova se zaveda, da se je treba z Evropo pogajati, da lahko konsolidacijo raztegnemo na daljši čas.

Vlada želi takoj zagnati velike infrastrukturne projekte. Druga stvar, ki jo je premierka izpostavila kot korak za zagon gospodarstva so mala in srednja podjetja. Velik potencial je tudi v evropskih sredstvih. Kombinacija vsega bi bila lahko začetek zagona. "Že to, da bi v enem letu ustavili padanje, bi bilo veliko," je dejala.

Rešitve morajo biti hitre

Poudarila pa tudi, da morajo biti rešitve hitre. "Cimos rešujejo 18 mesecev, nedopustno je, da v tem času nismo uspeli najti rešitve za to podjetje. Cimos bo vzorčen primer, kako bi lahko država skupaj z bankami zastavila prave korake. Tu je razlika med nami in prejšnjo vlado, ki je mislila, da bo s slabo banko naredila vse," je dodala.

Pomagali pa bodo samo tistim podjetjem, ki imajo možnost razvoja. Verjame, da bodo sposobni narediti strokovne ocene brez lobijev in ozadja. "Če ne bomo vzpodbudili gospodarstva, nam tudi sanacija ne bo pomagala nič. Če bomo pomagali gospodarstvu, bo to lahko vrnilo bankam in ta krog bo bolj realno zaprt, kot da samo saniramo banke," je prepričana Bratuškova.

Pri prodaji podjetij v večinski državni lasti je poudarila, da je treba izbrati pravi trenutek za prodajo. Zavezali so se, da bodo vsaj z eno prodajo večje gospodarske družbe začeli in jo skušali v enem letu končati.

Pri kadrovanju želi slediti kriterijem strokovnosti, kompetentnosti in izkušenj

Apelirala je na vse predstavnike v nadzornih svetih podjetij v večinski državni lasti, da naj bodo pri kadrovskih rešitvah, ki se dogajajo, pazljivi in tudi oni upoštevajo merila, ki si jih je postavila vlada pri ministru za infrastrukturo, ki opravlja tekoče posle, Igorju Maherju, ki je odstopil zaradi kleti, domnevno zgrajene na črno.

Bratuškova je ob tem ponovila, da želi pri kadrovanjih slediti kriterijem strokovnosti, kompetentnosti in izkušenj. Na vprašanje, zakaj so potem denimo državni sekretarji le strankarsko aktivni posamezniki, pa je odgovorila, da gre za funkcije v kabinetih, v katerih morajo vendarle delovati ljudje, ki ji bodo stali ob strani. Drugje v državni upravi pa tega po njenih besedah "ne bi smelo biti".

Bratuškova: Mišiča nič ne zavezuje, da bi moral javno objavljati premoženje

Premierka je komentirala tudi navedbe, da bodoči državni sekretar v njenem kabinetu Gašpar Gašpar Mišič ne želi javnosti razkriti svojega premoženjskega stanja (o čemer smo poročali tudi v današnji tiskani izdaji Dnevnika). Dejala je, da je moral že kot poslanec svoje premoženje prijaviti protikorupcijski komisiji, nič pa ga ne zavezuje, da bi ga moral objaviti tudi javno. Je pa Bratuškova poudarila, da ni "noben greh", če ima nekdo veliko premoženja, če ga je pridobil na zakonit način.

Predsednica vlade je v pogovoru obljubila tudi okrepitev dialoga s civilno družbo oz. s predstavniki protestnikov. Njihove zahteve, kot je dejala, na nek način razume, pri čemer pa je "malo žalostna", da jo uvrščajo v isti "paket" s tistimi, ki so v slovenski politiki že zadnjih 20 let. Spomnila je, da je sama namreč v politiki šele dobro leto.

Bratuškova ni želela natančno opredeliti, pri kolikšnem odstotku javne podpore bi odstopila. V splošnem pa je poudarila, da bo vlada vztrajala, če bodo ljudje z njo zadovoljni. Ob tem pa je še zagotovila, da nekdanji predsednik PS Zoran Janković nima in da ne bo imel nobenega vpliva na delo vlade.