Vlada v odstopu je na včerajšnji zadnji seji pred volitvami sklenila, da bo nadaljevala pogajanja s sindikati o podaljšanju varčevalnih ukrepov. Premierka Alenka Bratušek je pojasnila, da je vlada to dolžna storiti zaradi odgovornosti do države in javnih financ. »Če se nova vlada odloči, da je stvari smiselno urediti drugače, ima pri tem popolnoma proste roke,« je dejala. Vlada bo v dogovor vključila določbo, po kateri bi ta nehal veljati, če ga do konca leta vključno s potrebnimi aneksi ne potrdi državni zbor.
Vodji obeh sindikalnih pogajalskih skupin, Branimir Štrukelj in Drago Ščernjavič, pripravljenost vlade za nadaljnja pogajanja razumeta kot napoved približevalnih predlogov. Pri tem sta opozorila, da gre le v tem primeru pričakovati večjo pripravljenost sindikatov na dogovor.
Bratuškova jezna na Cerarja
Kot smo že poročali, je skoraj že sklenjeni dogovor propadel zaradi stališč najverjetnejšega bodočega mandatarja Mira Cerarja, ki je notranjemu ministru Gregorju Virantu dejal, da bi se morala o plačah pogajati nova vlada, in zaradi nasprotovanja večine sindikatov. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je pripravljenost na podpis izrazilo le 12 od skupno 36 reprezentativnih sindikatov, med drugim Sviza, sindikata novinarjev ter sindikata kulturnih in umetniških ustvarjalcev. Petnajst se jih je opredelilo proti.
Bratuškova ocenjuje, da so nekateri sindikati umaknili podpis prav zaradi Cerarjevih izjav, iz katerih je med drugim razvidno tudi to, da zmanjševanju števila zaposlenih v javnem sektorju ni naklonjen. Prav povečanje dovoljenega letnega zmanjšanja števila zaposlenih v javnem sektorju z dosedanjega 1 na 1,5 odstotka je bilo namreč najbolj problematična točka novega dogovora. Bratuškova je nad izjavami človeka, ki še ni predsednik vlade, »presenečena«. »Če bo to postal, se sedanji vladi lahko kvečjemu zahvali za 350-milijonsko darilo,« je menila.
Dosežen zgolj drugi kvorum
Čeprav večina sindikatov ni bila pripravljena na podpis, bi dogovor lahko zaživel v skladu z veljavno določbo o tako imenovanem drugem kvorumu. Če namreč k podpisu ne pristopi večina vseh reprezentativnih sindikatov iz najmanj štirih dejavnosti, po zakonu zadoščajo že podpisi manjšega števila sindikatov, ki skupaj zastopajo vsaj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju. Glede na to, da je omenjeni dogovor med drugim podprl Sviz, bi se to izšlo, saj ima »šolski« sindikat 40.000 članov oziroma skoraj polovico vseh v sindikate vključenih zaposlenih v javnem sektorju.
Ker pa je ustavno sodišče rešitev z dvema kvorumoma ocenilo kot protiustavno, je bil to po besedah premierke dodaten razlog, da vlada ni dala soglasja za podpis. Neustavnost bi sicer morala biti odpravljena že aprila, vendar pogajanja s sindikati niso bila uspešna.
