Zdravniki iz osnovnega zdravstva opažajo, da se zlasti v severovzhodni Sloveniji močno podaljšuje čakanje njihovih pacientov na diagnostiko v kardiologiji. V zadnjih mesecih ugotavljajo, da je še bistveno huje kot doslej, poleg tega se začenja čas dopustov, ki bo diagnostiko in s tem zdravljenje še dodatno odmikal. Bolnikom po naših informacijah vse pogosteje namignejo, da bi se bilo smiselno pozanimati o zdravljenju čez mejo.
Čakajoči tudi v tujino?
Predstojnik oddelka za kardiologijo in angiologijo Vojko Kanič nam je povedal, da so že pred pol leta približno 750 čakajočih obvestili, da jih ne bodo mogli obravnavati v rokih, kakršne predvideva Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Pojasnili so jim, da si lahko poiščejo drug center. »Posledica tega je bila, da je v Celju čakalna doba takoj narasla na več kot leto dni, bolniki pa centre iščejo povsod.« Najbližji center, kjer opravljajo tovrstne diagnostične postopke, je sicer v avstrijskem Gradcu.
Kanič ob tem upa, da bodo na ZZZS spoznali prednost večjega vlaganja v slovenski sistem pred plačevanjem za zdravljenje v tujini, saj bi to slovensko državo drago stalo. »Upam, da bo ta velika izguba denarja streznila ZZZS in politike.« Navsezadnje je slovensko zdravstvo v primerjavi z večino tujih sistemov tudi bistveno cenejše, je spomnil.
Generalni direktor ZZZS Samo Fakin nasprotno meni, da do podaljševanja čakalnih dob ne prihaja zaradi neprimernega financiranja, ampak zaradi že znanih sporov med kardiologi in vodstvom bolnišnice. Trije od petih interventnih kardiologov so namreč zaradi nezadovoljstva s plačilom za posege zunaj rednega delovnega časa izkoristili zakonsko pravico in umaknili soglasje za stalno pripravljenost (to pravico imajo starejši od 55 let, op. p.). To ogroža 24-urno oskrbo pacientov s srčnim infarktom, Fakin pa se boji, da je ena od posledic nezadovoljstva tudi preusmerjanje pacientov v druge bolnišnice. »Upam, da pacienti niso žrtev sindikalističnih zahtev. Pogajanj za ceno dela zunaj rednega delovnega časa nov plačni sistem sicer ne omogoča. Sam bi vse te kardiologe bolje plačal, glede na opravljeno delo, a v tem primeru ne bi bili več redno zaposleni.« Strinja se tudi, da bi bilo skrajno trapasto, da bili bolniki prisiljeni odhajati v tujino. To bi lahko navsezadnje ogrozilo nekatere oddelke, zato je treba biti pri sugestijah o tujini previden, je pristavil.
Zastopnik pacientovih pravic svari
»Zadeve so alarmantne. Če ne bo dogovora, naj bi se že sredi tega meseca stvari še bolj zaostrile. Paciente naj bi namreč začeli voziti v Ljubljano, a tam težko obvladajo že paciente s svojega območja,« ugotavlja mariborski zastopnik pacientovih pravic Viktor Pilinger. Spor morajo v korist bolnikov reševati znotraj UKC Maribor, in to čim prej, je opozoril in dodal: »Zdi se, da se do zdaj še niso usedli in pogovorili, komunicirali so predvsem po raznih odprtih pismih.« Po njegovem bi se moral v reševanje vse bolj perečega problema vključiti tudi svet mariborske bolnišnice.
Na uradne odgovore UKC Maribor o čakalnih dobah in težavah na kardiološkem oddelku še čakamo.
