Skrajno nenavadno določilo v stanovanjskem zakonu, ki določa, da najemodajalec, bodisi občina bodisi država, nima pravice preverjati upravičenosti do neprofitnega stanovanja za tiste najemnike, ki so najemno pogodbo podpisali pred letom 2003, ko je začel veljati omenjeni zakon, je v ustavni presoji. Spomnimo, da je na težavo pred meseci najbolj eklatantno opozoril primer aktualnega evropskega poslanca Igorja Šoltesa, ki je v občinskem neprofitnem stanovanju živel, tudi ko je bil predsednik računskega sodišča.
Zahtevo za presojo ustavnosti je vložila občina Izola, ki jo vodi župan Igor Kolenc. Na občini so namreč prepričani, da je zakonodajalec kršil načelo socialne države, načelo enakosti pred zakonom in nekatere druge člene ustave.
»Občini kot lastniku neprofitnih stanovanj je onemogočeno, da bi pri najemnikih neprofitnih stanovanj, ki so najemno pogodbo sklenili na podlagi javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj pred uveljavitvijo aktualnega stanovanjskega zakona, opravila preizkus upravičenosti do takšnega stanovanja in plačila neprofitne najemnine. Občina na primer ne more preverjati, ali se je morda najemnikov finančni položaj tako izboljšal, da bi bil sposoben plačevati tržno in ne več neprofitne najemnine, ali če je v tem času pridobil v last nepremičnino, v kateri bi lahko prebival,« je zapisala vodja kabineta župana Kristina Zelić.
Zaradi spornega določila mora po njenih besedah občina upravičence obravnavati različno in jih postavljati v neenak položaj, čeprav je temelj za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno stanovanje v obeh primerih enak. »Pravica do neprofitnega stanovanja sama po sebi ni ustavna kategorija, pač pa zgolj eden izmed ukrepov, ki jih občina izvaja v skladu s svojimi pristojnostmi na stanovanjskem področju. Tudi neprofitna najemnina ni ustavno varovana kategorija, ampak je tudi ta zgolj eden izmed možnih ukrepov stanovanjske politike občine, ki upošteva socialni status posameznega najemnika neprofitnega stanovanja,« še opozarja.
Na račun zakonsko predpisane odsotnosti vsakršnega nadzora se medtem zmanjšuje tudi že tako preskromen fond neprofitnih stanovanj. Kot smo že poročali, v Ljubljani zaradi omenjenega določila ni mogoče preveriti upravičenosti skoraj polovice najemnikov neprofitnih stanovanj. Zato se zdi logično vprašanje, kakšno je stališče ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki ga vodi Peter Gašperšič, in kako namerava slednje ukrepati v zvezi s tem.
»Ministrstvo bo ob pripravi sprememb in dopolnitev stanovanjskega zakona ponovno preverilo možnosti izenačitve preverjanja socialnega stanja najemnikov za vse najemnike, ne glede na čas sklenitve najemnega razmerja,« so suhoparno zapisali, po nekaj nadaljnjih spodbudah pa dodali, da je treba pred nadaljnjimi konkretnejšimi opredelitvami počakati na odločitev ustavnih sodnikov. Koliko časa bodo slednji potrebovali, še ni jasno. Generalni sekretar sodišča dr. Sebastian Nerad je pojasnil, da je bila zahteva vložena junija, in »ker gre za relativno novo zahtevo, odločitve še ni pričakovati v kratkem«.
