Bo ukinitev mlečnih kvot zamajala slovensko kmetijstvo? Bo prireja mleka izginila s hribovskih območij, bodo odkupovalci mleko prevzemali le še ob avtocestah? Ta vprašanja so si postavljali udeleženci včerajšnjega posveta o prihodnosti prireje in predelave mleka v Sloveniji. O tem, da se bo po odpravi kvot proizvodnja mleka v nekaterih evropskih državah (Belgiji, Irski, Poljski, Nemčiji, Nizozemski, Angliji, Franciji...) znatno povečala, ni nobenega dvoma. To bo najverjetneje povzročilo znižanje odkupnih cen. »Ugotoviti, kakšne bodo posledice za prirejo in predelavo mleka v Sloveniji in organiziranost naše mlečne verige, pa je čarovniški posel. Nihče nima steklene krogle, iz katere bi videl, kaj natančno se bo zgodilo,« meni agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec.
Z odlivom mleka v Italijo disciplinirajo mlekarne
V Sloveniji proizvedemo okoli 500 milijonov litrov mleka na leto, krepko več kot tretjina ga gre nepredelanega čez mejo, največ v Italijo, zadnja leta vse več tudi na Hrvaško in v Avstrijo. Slovenskim mlekarnam mleka v zadnjih mesecih celo primanjkuje, čeprav je to eden redkih kmetijskih proizvodov, pri katerem smo samooskrbni (približno 20 odstotkov več ga proizvedemo kot porabimo).
Množični odliv mleka v Italijo se je začel leta 2008, ko so odkupne cene v slovenskih mlekarnah močno zaostajale za tujino. »Posamezni rejci smo odšli z mlekom v tujino in prisilili mlekarne, da so se začele do nas vesti malce drugače,« razloge za prodajo mleka tujim mlekarnam pojasnjuje rejec Aleš Kotnik. Kmet Franc Küčan, ki je hkrati prvi nadzornik Pomurskih mlekarn (te imajo trenutno največ težav z zagotavljanjem zadostnih količin mleka), pa je kolegom navrgel: »Marsikdo, ki sedi tukaj in mleko vozi v Italijo, ima doma štiri, pet otrok. Jih boste zaposlili v Italiji?«
Kavčič: Odprava kvot ne prinaša ničesar dobrega
Agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič v nasprotju z mnogimi drugimi meni, da tisti, ki mleko izvaža, ne uničuje domačega gospodarstva. »Če bi slovenske mlekarne lahko ponudile konkurenčno ceno, kmetje mleka gotovo ne bi vozili v tujino. V Sloveniji odkupne cene s precejšnjo zamudo sledijo evropskemu trgu. Povprečen zaostanek za povprečno ceno v EU je v zadnjih letih štiri cente na liter, kar je pri mlečnosti 6500 litrov na kravo 260 evrov dohodka na žival,« je izračunal Kavčič in dodal: »Smo v regiji, kjer mleka primanjkuje, in nihče ne more pričakovati, da bo vse cenovno tveganje prevzel kmet.«
Kavčič tudi poudarja, da odprava mlečnih kvot Sloveniji najverjetneje ne prinaša ničesar dobrega. »Kvote so učinkovit samoregulativni sistem, ki je zagotavljal stabilen trg z mlekom in je bil za EU razmeroma poceni. V Sloveniji ta sistem ni nikoli pomenil neke omejitve prireje (naša država izkoristi le okoli 90 odstotkov mlečnih kvoti, ki ji pripadajo, op. p.), zato od odprave kvot ne moremo pričakovati nobenih pozitivnih učinkov. Je pa morda to dodaten izziv, da rešimo nekaj problemov. Smo sposobni končno začeti graditi partnerske odnose v mlečni verigi? Če bomo nevarnosti, ki se nam nakazujejo z odpravo kvot, izkoristili za to, da se povežemo, bomo iz tega potegnili največ,« je prepričan Kavčič.
Kako je z voljo po partnerstvu v mlečni verigi, je slikovito ponazoril kmetijsko-okoljski minister Dejan Židan. »Ko sem bil prvič minister (v letih 2010 in 2011, op. p.), sem videl, kakšen odnos so imele nekatere mlekarne do slovenskega kmeta. Po kolenih so hodili kmetje okoli mlekarn in jih prosili: 'Bi kupili moje mleko?' Zdaj hodijo mlekarne po kolenih okoli kmetov in jih prosijo: 'Bi nam prodali slovensko mleko?'«
Lactalis še vedno velika neznanka
Velika neznanka je tudi, kako se bo na odpravo mlečnih kvot odzval francoski Lactalis, ki je lani kupil največjo slovensko mlekarno – Ljubljanske mlekarne. Kakšne načrte ima z njo, ne vedo niti zaposleni, na včerajšnji posvet pa francoski lastnik po naših informacijah ni bil povabljen. Morda bi od njega vendarle kaj izvedeli.
Emil Erjavec meni, da je že Lactalisov prevzem Ljubljanskih mlekarn del zgodbe, povezane z odpravo mlečnih kvot. »Hoče biti velik igralec, zato se je premaknil v ta del Evrope, na rob novih trgov. Mislim, da bo hotel povečevati odkup slovenskega mleka, ne vemo pa, kaj bodo proizvajali v Ljubljani, koliko bo premikal proizvodnjo v Zagreb, kjer je lastnik mlekarne Dukat, koliko v Italijo,« se sprašuje Erjavec, ki se mu zato zdi toliko pomembnejša močna mlečna veriga v Sloveniji. »To, da lovimo naokoli razlike v odkupnih cenah mleka, ne more biti dolgoročna strategija. Ob krizi, ki je nenapovedljiva, bo prišlo do pretresov in takrat bodo vsi ti, ki iščejo odkruške od trga in so vmesni igralci, odleteli,« svari agrarni ekonomist.
