Če želimo že letos proračun brez primanjkljaja, bi morali odhodke zmanjšati za eno milijardo evrov. Torej bi morali za 40 odstotkov odpustiti ljudi ali znižati plače, za 20 odstotkov znižati pokojnine ter praktično ukiniti socialne transferje, je dejala Bratuškova.
"Tega filma v vladi Alenke Bratušek ne boste videli in upam, da tudi v prihodnosti nihče ne bo dobil možnosti, da iz naše države naredi to," je odgovorila na vprašanje Andreja Širclja (SDS), kako vlada ukrepa na področju javnih financ. Zaradi za 500 milijonov evrov višjih odhodkov od dovoljenih se utegne letos proračunski primanjkljaj povzpeti do pet odstotkov BDP, je opozoril Šircelj.
Cilj je pokriti dolg, ki je nastal s sanacijo bank
Bratuškova je to zanikala. Konsolidacija javnih financ poteka v skladu s priporočili Evropske komisije, brez upoštevanja dokapitalizacij bank in drugih izjemnih odhodkov se bo primanjkljaj letos znižal na 3,3 odstotka BDP, za leto 2015 pa je vlada obljubila njegovo znižanje na 2,5 odstotka BDP. "Za tem še vedno stojimo," je zatrdila.
Ob tem je opozorila, da se konsolidacije javnih financ niso lotili za vsako ceno, kot je ob koncu mandata delala prejšnja vlada. Zvišanje DDV gonilne sile gospodarstva, to je izvoznikov, ni prizadelo tako, kot so nekateri opozarjali, prav tako ne potrošnje. Glede davka na nepremičnine pa je dejala: "To je najbolj pravična odločitev, ki smo jo lahko sprejeli."
Bratuškova je zagotovila, da je glavni cilj vlade pokriti dolg, ki je nastal s sanacijo bančnega sistema, in sicer z upravljanjem in odprodajo premoženja, ki je bilo preneseno na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). A tega ni mogoče narediti čez noč, je opozorila.
Matej Tonin (NSi) je Bratuškovo vprašal, kaj bo vlada storila za to, da se bodo slovenska podjetja lažje in hitreje razdolževala. Brez delujočih podjetij namreč gospodarskega kolesja ni mogoče zagnati, je opozoril.
Sanacija bank ni zadostni korak za boljše gospodarstvo
Premierka se je strinjala, da je sanacija bančnega sistema prvi, nikakor pa ne zadosten korak k boljšemu stanju gospodarstva. "Je pa treba povedati, da je do težav v bankah prišlo tudi zato, ker so podjetja prezadolžena in ne morejo vračati kreditov," je dejala in spomnila, da moramo zato zdaj banke reševati z davkoplačevalskim denarjem.
Nanizala je tudi konkretne podatke: DUTB je trenutno aktivno udeležena v 43 večjih in devetih manjših primerih razdolževanja podjetij, njena skupna izpostavljenost v teh primerih pa znaša eno milijardo evrov. "Tudi moja želja je, da bi postopki tekli hitreje," je dejala.
Med ostalimi ukrepi za zagon gospodarstva in nova delovna mesta pa je Bratuškova napovedala program ukrepov, ki ga pripravljajo na gospodarskem ministrstvu. Ta bo poleg razdolževanja in celovitega prestrukturiranja vseboval tudi zagotavljanje dostopnosti do ugodnih virov, vlaganja v raziskave in razvoj, povečanje investicij ter izobraževanje in zaposlovanje. Vlada pripravlja tudi dokument za novo programsko obdobje črpanja evropskih sredstev, poleg tega bo nadaljevala z aktivnim bojem proti sivi ekonomiji.
"Samo nova delovna mesta bodo zagotavljala socialno državo in vzdržnost pokojninske blagajne, zato ukrepov ne vodimo skozi brezglavo varčevanje, kot je bilo to leta 2012," je pribila.
