Predvidoma danes ali jutri bo Svet Evrope objavil dokument Slovenije o pripravah na izplačilo hrvaških in bošnjaških varčevalcev nekdanjih podružnic Ljubljanske banke v skladu z lansko razsodbo evropskega sodišča za človekove pravice.
Slovenski predstavniki zagotavljajo, da bo do julija sprejeta potrebna zakonodaja za uresničitev sodbe in za poplačilo varčevalcev. Kljub tako imenovanemu akcijskemu načrtu, ki ga je poslala Svetu Evrope, pa nekatera vprašanja ostajajo odprta in jih bo treba doreči do 16. julija, ki je skrajni rok za sprejem sistemske rešitve.
Mogoča nova agencija
Po navedbah slovenskih predstavnikov je pričakovati, da se bodo prva izplačila varčevalcev začela prihodnje leto. Gre za zahteven projekt, saj bi morali v primeru, če se k izplačilu prijavijo vsi, obdelati približno 300.000 zahtevkov. Za vsakega bo nato treba ugotoviti, ali je upravičen in ali oseba morda ni bila že poplačana iz kakšnega drugega naslova. Znano je namreč, da je Hrvaška del varčevalcev podružnice Ljubljanske banke v Zagrebu pred leti izplačala s svojimi sredstvi, BiH pa je po nacionalizaciji podružnice LB v Sarajevu omogočila državljanom, da so vloge v banki uporabili pri privatizaciji stanovanj in podjetij oziroma da so jih dvignili iz humanitarnih razlogov. Te podatke bo Slovenija morala dobiti od oblasti v Federaciji BiH. Ugotavljanje upravičenosti terjatev bo potekalo po tako imenovanem verifikacijskem mehanizmu, ki mu bo moral biti podvržen vsak varčevalec, ki bo hotel do svojih sredstev. Natančno še ni določen, predvidoma pa naj bi imeli vsi varčevalci pol leta časa, da ustreznemu organu, ki prav tako še ni določen, terjatev prijavijo. Mogoče je, da bo v ta namen Slovenija ustanovila posebno agencijo ali pa bo postopek potekal prek obstoječih bank ali podružnic.
Kot po razpadu SFRJ
Akcijski načrt še ne govori o obrestih za devizne vloge. Odprto še ostaja vprašanje, v kakšnem časovnem obdobju se bo varčevalce poplačalo. Sodba evropskega sodišča za človekove pravice za zgled daje prakso, ki jo je Slovenija uporabila pri izplačilu varčevalcev na svojem ozemlju po razpadu SFRJ – tedaj so se varčevalci lahko odločili za desetletne obveznice s petodstotno obrestno mero in izplačilom dvakrat na leto ali pa za izplačilo v gotovini v desetih polletnih obrokih s tržno obrestno mero in pribitkom 0,25 odstotka. Prav tako še ni znano, od kod bodo prišla sredstva za poplačilo 257 milijonov evrov glavnice deviznih vlog in nato še obresti. Očitna mogoča rešitev je spet izdaja obveznic, del pa bi se lahko kril iz sklada za nasledstvo, kjer se je iz naslova sukcesije nabralo devetdeset milijonov evrov, pri čemer ima sklad tudi nekatere vsakoletne finančne obveznosti. Sicer pa naj bi najprej izplačali tiste z nižjimi zneski, nekje do petsto evrov.
Akcijski načrt je sicer le vmesni korak do sistemske rešitve, ki se bo oblikovala v posvetih s Svetom Evrope.
