Kaj pa inflacija?

Razlike so predvsem v tem, da so vsi sicer opozarjali na preveliko naglico sprejemanja zakona in na to, da njegovo besedilo ni usklajeno s sindikati, toda poslanka NSi Majda Zupan se je ob tem vprašala tudi, do kod lahko vlada sindikatom še popušča, da ne bi sprožila val pritiska na zvišanje plač tudi v gospodarstvu. Nekoliko bolj previdno kritiko na račun nepopustljivosti sindikatov oziroma predvsem na to, da ti kar tri tedne niso hoteli sesti za pogajalsko mizo, je bilo slišati tudi iz vrst ZLSD. Da je prišlo do časovne zanke, je še najmanj kriva ta vlada, kajti z resnim delom pri pisanju tega zakona je začela že lansko jesen, pri čemer so morali v Bohinčevem notranjem ministrstvu analizirati plače kar za 8000 delovnih mest, ki jih zaseda 152.000 zaposlenih v javnem sektorju, je poglede ZLSD razložil Miran Potrč . Tudi državni zbor ne more delati hitreje, je menil vodja poslancev ZLSD, ki od sindikatov do tretjega branja pričakuje več pripravljenosti za usklajevanje, predvsem pa ne bi smeli plačnega sistema graditi na podlagi pogajanj s posameznimi sindikati, kjer vsak zagovarja samo svoje ozke interese. Manj pomislekov imajo v ljudski stranki, kajti po mnenju Janeza Podobnika besedilo zakona v glavnem sledi določilom koalicijske pogodbe. Skrbijo pa jih zaposleni v gospodarstvu in menijo, naj vlada čim prej pripravi tudi model plač v gospodarstvu. Dušan Vučko je ponovil znana stališča LDS, da zakon podpira, ker v plače državnih uslužbencev vnaša za vse enotna izhodišča, preglednost in jasnost ter odpravlja preštevilne dodatke na plače. Tudi v največji stranki menijo, da bi bilo treba razlike med plačami še zmanjšati.

Premiki med plačnimi razredi

Iz dremeža so poslance spravili šele najnovejši predlogi v zvezi z razmerji predvsem najvišjih plač med posameznimi skupinami državnih uslužbencev. Čeprav je minister Rado Bohinc opozarjal, da ta predlog zagotovo še ni dokončen, se je celo med poslanci istih strank vnela vroča polemika. Začel jo je poslanec LDS Rudi Moge , ki se je zavzel, da bi učitelje z nazivom svetnik v osnovnih in srednjih šolah uvrstili tudi v 43. in 44. plačilni razred, vzgojiteljice v vrtcih pa tudi v 42. in 43. razred, se pravi za tri razrede višje, kot to v svojem najnovejšem predlogu meni vlada, da bi bilo prav. Moge je svoj predloge utemeljeval z vprašanjem, zakaj je vlada sodnikom in še nekaterim plače zvišala za sedem razredov, učiteljem pa samo za tri. Minister je razložil, da ti višji razredi veljajo le za vrhunske funkcionarje v sodstvu, za vrhunske umetnike in podobno, in prepričal večino, da je Mogetov predlog zavrnila (26:19). Še bolj odločno tudi predlog, da bi bil 60. najvišji plačilni razred za funkcionarje v občinah. Tako so ostali pri razredu 59. Podprli pa so nekoliko dopolnjen vladni predlog, ki predsednika države uvršča v zdaj najvišji, 65. plačilni razred (1,224.777 tolarjev bruto), funkcionarje izvršne oblasti od 56. do 64. razreda (v tem najvišjem je predsednik vlade s predvideno bruto plačo 1,177.671 tolarjev), poslance od 57. do 64. razreda, funkcionarji v drugih državnih organih so razvrščeni od 37. do 64. plačilnega razreda, sodne oblasti pa od 36. do 62. razreda.

Najvišji plačilni razred uradnikov v državni in občinskih upravah, visokošolskih učiteljev, zdravnikov, raziskovalcev, umetniških poklicev in strokovnih delavcev je po novem 55. (to je predvidoma 827.416 tolarjev), najnižji pa se gibljejo med 5. in 28. razredom. Podobno so v 48. plačilnem razredu (628.768 tolarjev) izenačili najvišje plače policistov, vojakov, carinikov in drugih uradnikov s posebnimi pooblastili, njihove najnižje pa se gibljejo med 14., 4., 15. in 12. razredom. Na koncu so poslanci podprli prošnjo ministra Rada Bohinca, naj bi tretje branje zakona ne bilo prej kot čez teden dni, v ponedeljek pa naj bi se nadaljevala vladna pogajanja s sindikati.