Za letošnje volitve v evropski parlament je kandidatke in kandidate predlagalo šestnajst list (pred desetimi leti trinajst, leta 2009 dvanajst). Za njihov porast so v veliki meri »zaslužni« stranke in društva na levici oziroma levi sredini, saj se tako liberalne stranke, ki sodijo v evropsko družino Alde, kot novonastale leve stranke in gibanja o sodelovanju niso uspeli dogovoriti. Bosta pa na tokratnih volitvah združili moči desni parlamentarni stranki NSi in SLS. Zadnje javnomnenjske ankete njuni listi napovedujejo drugo mesto. Po rezultatih Ninamedie bi bila s skupne liste izvoljena eden ali dva evropska poslanca.
Najbolje kaže SDS
Sodeč po javnomnenjskih raziskavah bo v nedeljo – tako kot pred petimi leti – slavila Janševa SDS (leta 2004 je največ glasov dobila NSi pred LDS in SDS). Manj enotne so napovedi glede uvrstitve drugih strank. Tako raziskava Ninamedie tretje mesto (z enim do dvema poslancema) pripisuje Šoltesovemu društvu Verjamem, lista Konkretno Jelka Kacina bi dobila enega poslanca, na meji vstopa v parlament so SD, SNS in PS. Po anketi Slovenski utrip, ki jo je opravila Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici, SDS ter skupni listi NSi in SLS sledijo Socialni demokrati, Verjamem, SNS in PS.
Po anketi Ninamedie naj bi se evropskih volitev zagotovo udeležila dobra tretjina anketirancev, po anketi Slovenski utrip še za sedem odstotnih točk več. Obe napovedi pa sta, sodeč po dosedanjih udeležbah na evropskih volitvah pri nas (na obojih je bila le nekaj več kot 28-odstotna), optimistični. Relativno nizka udeležba na evropskih volitvah je nedvomno tudi kazalnik nezadovoljstva z delovanjem institucij EU. Vendar se večina vprašanih v javnomnenjski raziskavi, ki jo je Ninamedia minuli teden opravila za naš časopis, ne strinja s trditvijo, da bi Slovenija hitreje izšla iz krize, če ne bi bila članica EU. Kar 78 odstotkov vprašanih pa se strinja in povsem strinja s trditvijo, da so glavni problem naši skorumpirani in nesposobni politiki.
Prednostni glasovi
Volilni sistem za volitve v evropski parlament se nekoliko razlikuje od volitev v državni zbor. Volilci bomo namreč v nedeljo izbrali listo oziroma stranko, ob njej pa bomo lahko obkrožili tudi zaporedno številko kandidata s te liste, za katerega želimo, da pride v evropski parlament. Število glasov za listo bo določilo, koliko poslanskih mandatov bo dobila lista, število prednostnih glasov pa, kdo z liste bo postal evropski poslanec oziroma poslanka. Torej ni nujno, da bo v Bruselj potoval kandidat, ki je nosilec liste.
Prag za upoštevanje prednostnih glasov se izračuna tako, da se število glasov, ki jih je prejela lista, deli z dvakratnikom števila kandidatov na njej. Primer: če je lista z osmimi kandidati dobila 50.000 glasov in bi to zadostovalo za en poslanski sedež, je ta prag najmanj 3126 prednostnih glasov. Če bi kandidat na osmem mestu dobil toliko ali več prednostnih glasov, nosilec liste pa manj, bi evropski poslanec postal osmi, ne prvi z liste. Doslej je ta preboj (pred desetimi leti) uspel le takratnemu prvaku SD Borutu Pahorju. Nekatera merjenja javnega mnenja nakazujejo, da bi mu letos lahko sledila kandidatka Socialnih demokratov Tanja Fajon, če bi ta stranka dobila en mandat v evropskem parlamentu. Fajonova je namreč na listi SD na drugem mestu, sodeč po javnomnenjskem utripu pa bi lahko zbrala več prednostnih glasov kot nosilec liste, prvak stranke Igor Lukšič. V tem primeru bi bila ponovno izvoljena za evropsko poslanko, Lukšič pa bi se najverjetneje moral takoj umakniti s položaja predsednika SD.
