Slovenija bo plačala še stroške zavarovanja za valutna tveganja. Videti je, da je nekdo dejansko sklenil zelo dober posel, vendar to ni bila Slovenija.

Slovenija se je zadolžila izredno drago

Slovenija bo trenutno nezaupanje mednarodnih finančnih trgov plačala zelo drago in plačevala ga bo še naslednjih deset let. "Zadolžitev je izredno draga. Druge evropske države bi morale za izdajo dolarske obveznice plačati precej manj," pojasnjuje Žiga Gregorinčič iz Alte Invest in dodaja, da bi morala na primer Hrvaška trenutno za izdajo desetletne dolarske obveznice plačati okoli štiriodstotni donos. Da je država plačala visok strošek zadolžitve, se strinja tudi Primož Cencelj iz KD Skladov. "To je cena vseh zgrešenih ekonomskih, davčnih politik, nepripravljenosti na potrebne reforme in posledica dejstva, da Slovenija preprosto ni uspešna država. Slovaška, s katero se pogosto primerjamo, bi lahko v prihodnjih dneh izdala desetletno obveznico po 2,35- do 3-odstotni obrestni meri," pojasnjuje Cencelj.

Poslanec SDS Andrej Šircelj je zahtevano obrestno mero ocenil kot relativno dobro, precej nižjo, kot je bilo pričakovano, vlagatelji, katerih povpraševanje, tako pravi Šircelj, je preseglo 12 milijard dolarjev, pa nam po njegovem zaupajo. A dejstvo je, da veliko povpraševanje pri tako visoki donosnosti, kot jo je ponudila Slovenija, za mnoge finančne strokovnjake ni presenetljivo. Se pa ob tem predvsem postavlja vprašanje, ali so organizatorji prodaje slovenske obveznice opravili svojo nalogo, saj so očitno povsem napačno ocenili interes.

Težko govorimo o uspešni zadolžitvi države

Glede na povpraševanje, ki je močno preseglo ponudbo, in ob dejstvu, da se vse primerljive države zadolžujejo ceneje, težko govorimo o uspešni zadolžitvi države. Zagotovo so dober posel sklenili vlagatelji, ki jim ob zagotovljeni visoki donosnosti in dejstvu, da je Slovenija članica območja evra, tudi špekulativnost težko pripišemo. Manj dober posel je sklenila država.

"Vprašanje je, ali je država sprejela pravilno odločitev, ko je šla na trg z desetletno obveznico. Dejstvo je, da smo dolarski trg šele testirali, zato bi bilo po mojem mnenju primerneje izdati obveznico krajše ročnosti, na primer triletno obveznico. Če bi Slovenija po izdaji desetletne obveznice zdaj na istem trgu ponudila obveznico krajše ročnosti, bi izgubila obraz. Bolj smiselno bi bilo začeti z izdajami krajših ročnosti in nato nadaljevati z daljšimi," pravi Cencelj. Strinja se tudi Gregorinčič: "Predvsem me preseneča, da se je država odločila izdati obveznico s tako dolgo ročnostjo pri tako visoki obrestni meri." Gregorinčič še meni, da tudi odločitev o povečanju zadolžitve z 1,5 na 2,25 milijarde dolarjev ni bila prava.

"Če drži, da je bilo povpraševanje tako veliko, bi lahko z dodatno izdajo še počakali. Zadolževanje v dolarjih bi morali omejiti, ker so obrestne mere še vedno visoke, predvsem pa bi morali skrajšati ročnost obveznice, da nam ne bi bilo treba plačevati tako visoke obrestne mere za tako dolgo obdobje," pojasnjuje.

Matej Šimnic iz Alte Invest meni, da bi bilo bolje, če bi država prodala prvotno predvideno količino v višini 1,5 milijarde dolarjev, nato pa v naslednjih tednih prodala novo, petletno obveznico v višini od na primer 700 milijonov do milijarde. Kot pojasnjuje Šimnic, bi bile kratkoročne obveznice v vsakem primeru boljša odločitev, saj se trenutno dolgoročno zadolžujejo zgolj zelo dobra podjetja in države, pri čemer izpostavlja Nemčijo. Slovenija velja nasprotno trenutno za šibko državo in mora plačevati višje obresti, zato bi morala razmišljati v smeri, kako hitro lahko izboljša razmere in se zadolži po nižji obrestni meri. "Če bi bil naš način zadolževanja resen, bi predstavili varčevalni program, sprejeli ukrepe in se na primer po petodstotni obrestni meri zadolžili za tri ali pet let, kasneje pa se zadolžili ceneje. Zdaj pa bomo naslednjih 10 let plačevali skoraj šestodstotno obrestno mero, četudi bi čez nekaj let postali nova Švica," pravi Šimnic. "Če bi se bili v Sloveniji sposobni dogovoriti glede potrebnih reform, bi se lahko država po moji oceni zadolžila po 3,4- do 4-odstotni obrestni meri. A v zameno za cenejše zadolževanje bi morali trgom pokazati, da smo pripravljeni nekaj storiti za izboljšanje položaja v državi, na primer prodati kakšno večje podjetje v državni lasti," dodaja Cencelj.

A na poenotenje politike očitno ne gre računati. Medtem ko je poslanec SDS Šircelj včerajšnjo zadolžitev države prikazoval kot velik uspeh vlade, ki da je povrnila zaupanje vlagateljev v Slovenijo, je prvak opozicijske SD Janko Veber opozoril, da se Sloveniji obeta najdražja zadolžitev, v odzivu na načrtovane vladne ukrepe pa napovedal razprodajo državnega premoženja po najnižji možni vrednosti. Da so prav napovedani vladni ukrepi Sloveniji povrnili kredibilnost, je prepričan predsednik vlade Janez Janša, ki pa si ne dela utvar, da bo cena zadolžitve nizka. Čeprav so tuji mediji bolj kot razprave okoli zapisa fiskalnega pravila v ustavo v minulih mesecih povzemali njegove grozeče napovedi o skorajšnji plačilni nesposobnosti Slovenije, je sam prepričan, da je za visoko ceno krivo prav nasprotovanje opozicije fiskalnemu pravilu.