V prvem delu sta se lotila odprodaje orožja nekdanje jugoslovanske ljudske armade, ki je ostalo v Sloveniji po njunem odhodu, tokratno knjigo pa sta posvetila preprodaji orožja prek koprske luke na vojna žarišča na Balkanu. Avtorja sta poudarila, da ni njun namen obtoževati kogar koli, temveč sta na podlagi dejstev in dokumentov opisala, kako je bila Slovenija vpletena v prekupčevanje z orožjem. "Naloga novinarjev ni dokazovati. Za dokazovanje na sodišču ima država organe odkrivanja, pregona in sojenja. Novinarji pa predstavljamo resnico, kakršna je. Poskušamo prikazati resničnost, jo popisati in odpreti njene širše skrivnosti tudi javnosti," je povedal Zgaga in dodal, da "resnica", zbrana v treh knjigah, temelji na dokazih, zbranih s strani slovenske kriminalistične policije, na dokazih, zbranih s strani slovenske civilne obveščevalne službe (nekdanji VIS sedaj SOVA), na mnogih dokumentih in potnih nalogih podjetij, ki so opravljala prevoze orožja, na ladijskih listinah in na mnogih zapisnikih zaslišanj. Oba avtorja pa je pri tem presenetilo, da so se številni slovenski dokumenti ujemali z gradivom, ki sta ga dobila iz tujine od svojih novinarskih kolegov.
Nekateri recenzenti knjige, ki so bili prisotni na predstavitvi, so ob tem poudarili, da bo glede na dejstva trgovanja z orožjem zagotovo treba na novo napisati določena zgodovinska poglavja slovenskega osamosvajanja. Avtorja sta napovedala, da bosta v tretjem in zadnjem delu trilogije z naslovom Prikrivanje med drugim natančno opredelila, kakšni so bili dobički od orožarske trgovine in kolikšen delež dobička je bil od odprodaje orožja in kakšen delež je bil od kasnejše preprodaje orožja. Vendar je Šurc ob tem poudaril, da je razvidno, da so bili zaslužki pri preprodaji bistveno višji.
