Državni svet je namreč včeraj na vse tri zakone izglasoval odložilni veto. Pravosodnemu ministru Alešu Zalarju tako ni uspelo prepričati državnih svetnikov, da bi imela zavrnitev zakonskega paketa številne negativne posledice za državo, med drugim naj bi nam grozile visoke finančne kazni, onemogočen pa naj bi bil tudi učinkovit boj proti gospodarskemu in organiziranemu kriminalu.

Po vloženem vetu bo moralo zakone zdaj podpreti vsaj 46 poslancev. S ponovnim sprejetjem zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in novele zakona o kazenskem postopku ne bi smelo biti večjih težav, saj sta ob prvem glasovanju dobila dokaj zanesljivo podporo. Bolj negotova pa je ponovna potrditev kazenskega zakonika, saj ga je podprlo le 45 poslancev. "Storili bomo vse, da bodo vsi trije zakoni ob ponovnem glasovanju državnega zbora dobili podporo," je napovedal Zalar.

Minister je svetnike opozoril, da Sloveniji v primeru padca novele zakonika grozi pavšalna kazen do treh milijonov evrov, za vsak dan zamude pa dnevna odškodnina do 37.000 evrov. Če novela KZ ne bo sprejeta, namreč ne bomo implementirali evropske direktive o kazenskopravnem varstvu okolja, kar od naše države sicer zahteva evropska komisija. Škoda bo po Zalarjevih besedah povzročena tudi otrokom, ki so žrtve spolnih zlorab in izkoriščanja. Državni svetniki so ministru ob tem očitali medijsko kampanjo za uveljavitev kazenske zakonodaje.

Veto na kazenski zakonik je predlagala skupina svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem, ki je prepričan, da so razlogi za ta zakon bolj politični kot strokovni. Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič je opozoril tudi na ocene nekaterih pravnih strokovnjakov, da zakonik daje amnestijo za vrsto tajkunskih kaznivih dejanj oseb z javnimi pooblastili. Zalar pa je ocenil, da gre za zelo osamljeno mnenje, ki zato ne more imeti velike teže.

Nad vetom na kazenski zakonik je bil negativno presenečen tudi predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, saj zakonik uvaja tudi novo kaznivo dejanje oškodovanja javnih financ, ki ga je ministrstvo vključilo prav na pobudo računskega sodišča. Šoltes je za Dnevnik včeraj pojasnil, da je bil pregon tovrstnih kaznivih dejanj po zdajšnjem zakonu povsem neučinkovit, zato je ta novost v kazenskem zakoniku nujna. "Očitno je želja, da tovrstna dejanja ostanejo še naprej nekaznovana," je ugotovil Šoltes.

S tesno večino 11 proti 10 glasov je državni svet zavrnil tudi zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Po mnenju državnega svetnika Mihaela Jenčiča je zakon sicer politično všečen, vendar obenem strokovno vprašljiv, saj za začetek finančne preiskave zadostuje že razlog za sum, ki je najnižji dokazni standard.

Eden od predlagateljev zakona, poslanec Zares Franco Juri, pa je poudaril, da je bil zakon potrjen z veliko podporo tako koalicije kot tudi opozicije. Odvzem premoženja je po njegovem mnenju najučinkovitejše sredstvo za boj proti gospodarskemu in organiziranemu kriminalu. Strah, da bi organi pregona zakon zlorabili, je po trditvah Jurija odveč, saj zagotavlja zadostno pravno zaščito. Minister Zalar pa je dal svetnikom vedeti, da je odvzem nezakonito pridobljenega premoženja ukrep, ki mu kot članica Evropske unije Slovenija ne bo mogla ubežati.