Upori strok premočni
To pomeni, da so učni načrti dve leti ostali v predalih bolj ali manj le zato, da so "pričakovane rezultate" strokovnjaki nadomestili s "standardi znanja", kar je zahteval minister Lukšič, in opravili še nekaj redakcijskih sprememb. Kot je bilo razumeti dr. Justina, so bili upori strok proti krčenju obsega snovi enostavno premočni (biologi na primer niso pustili odvzeti ničesar), zato so "prenovljeni učni načrti še vedno preobloženi". Ob tem je poudaril, da so bili učni načrti skrčeni že leta 2008 - glede na veljavne učne načrte, sprejete leta 1998 -, da so poleg standardov znanja v učne načrte napisali tudi minimalne standarde in da so nekatere do zdaj obvezne učne cilje premestili med izbirne (kar je ena od članic sveta označila za svojevrstno amputacijo). "Od obljubljenega 20-odstotnega skrčenja torej ni ostalo nič," je razočarano ugotovil predsednik sveta Janez Mežan.
Komisija za osnovno šolo, pristojno telo znotraj sveta, je včeraj celo menila, da predloženih učnih načrtov svet sploh ne bi smel sprejeti, saj jim na zavodu niso priložili recenzentskih mnenj. Učni načrti, ki so jih na mizo dobili člani sveta, so bili poleg tega nelektorirani in terminološko zmedeni. V njih je, na primer, govora o "spoznavnem znanju", v enem je najti zahtevo, da mora biti pouk kratkočasen, pod enim pa je ostal celo podpis prejšnjega ministra. Dr. Justin se je na to odzval z ugotovitvijo, da so bile "šibke formulacije v učnih načrtih že leta 2008".
Strokovni svet je včeraj na mizo dobil le sedem prenovljenih učnih načrtov (za spoznavanje okolja, naravoslovje in tehniko, naravoslovje, kemijo, geografijo, angleščino in italijanščino kot drugi jezik). A ker, kot rečeno, vsebinskih sprememb niso doživeli, se je svet z njimi le seznanil, potrdil pa jih ni. Sprejeli so še neobravnavana učna načrta za fiziko in italijanščino kot prvi jezik. Preostale učne načrte, ki se po neuradnih informacijah prav tako ne bodo razlikovali od že sprejetih leta 2008, naj bi obravnavali na naslednji seji.
Težave pri povezovanju znanja
Dr. Janez Bečaj, predsednik državne komisije za nacionalno preverjanje znanja, je člane sveta seznanil z najpomembnejšimi ugotovitvami glede lanskih NPZ-jev. Spodbudno je dejstvo, da se prostovoljnega preverjanja po drugem triletju udeleži velika večina šol in učencev. Zaskrbljujoče pa so ugotovitve, ki zadevajo znanje. Iz leta v leto se namreč kaže, da naši šolarji zmrznejo na višjih taksonomskih ravneh, pri povezovanju znanja in reševanju problemov. Pri matematiki, je zapisala komisija za matematiko, se učenci "ne zavedajo uporabnosti matematike", pri kemiji ugotavljajo, da so nekatere vsebine preveč abstraktne za 14 ali 15 let stare učence. Pri slovenščini se je znova pokazalo, da deklice v povprečju močno prekašajo dečke. Mnogo uspešnejše so zlasti pri samostojnem pisnem tvorjenju besedil.
Iz leta v leto zaskrbljuje tudi to, da učenci s prilagojenim programom (slepi, gluhi, gibalno ovirani, dolgotrajno bolni, otroci z vedenjskimi težavami...) dosegajo precej slabše rezultate od povprečja, kar pomeni, da dobivajo premalo ustrezne pomoči. Zlasti pa zaskrbljujejo razlike v regijskih dosežkih. Lani je bila znova najboljša goriška regija. "Zakaj bi hodili na Finsko gledat, kaj je dobra šola? Lahko gremo kar na Goriško," je ob tem rekel dr. Bečaj. Najslabši sta bili pomurska in podravska regija. Svet je zato sklenil, da morajo ustrezne državne institucije končno raziskati regijske in spolne razlike v znanju in ugotoviti, kaj se dogaja slepim, gluhim..., da so manj uspešni od drugih učencev.
