Novo vodstvo Zavoda RS za zaposlovanje na čelu z v. d. generalne direktorice Mavricijo Batič pripravlja nov akt o sistemizaciji delovnih mest, čeprav je bila zadnja sistematizacija (pod starim vodstvom) potrjena šele junija lani. Z novim aktom se povečuje tako število vodstvenih kot ostalih delovnih mest, kar je povsem v nasprotju z lani sprejeto sistematizacijo, ki je med drugim določala manj vodstvenih mest tako v centralni službi kot na območnih službah zavoda ter zmanjšanje mase za plače.
Dodatnih sto delovnih mest
Na zavodu pojasnjujejo, da so se spremembe akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest lotili zato, ker naj bi bil veljavni akt preveč nefleksibilen in naj bi zaradi tega povzročal težave pri izvajanju dejavnosti zavoda. Z novo sistematizacijo naj bi želeli zagotoviti sistemsko rešitev za uslužbence, ki se začasno zaposlujejo na projektih, in za svetovalce, ki morajo po zakonu o urejanju trga dela najkasneje do konca prihodnjega leta pridobiti VII. raven izobrazbe. Poleg tega morajo z njo v skladu z reformo Evropske zaposlitvene mreže EURES kot samostojno enoto v zavodu umestiti Nacionalni koordinacijski urad EURES in z njim tudi večje število svetovalcev. »Zaradi boljše organiziranosti dela in vsebinske usklajenosti« so dodatno sistemizirali tudi vodje oddelkov.
Z novo sistematizacijo se bo število predvidenih delovnih mest povečalo za več kot sto. Trenutno je za zaposlene, ki prejemajo plačo iz proračuna, sistematiziranih 862 delovnih mest, 192 delovnih mest pa na projektih, ki se financirajo iz Evropskega socialnega sklada (ESS). Nova sistemizacija predvideva 963 delovnih mest in 202 zaposlitvi na projektih.
Na zavodu ocenjujejo, da bo nova sistematizacija, če bo potrjena, stala približno en odstotek sredstev za plače ali nekaj manj kot 200 tisoč evrov letno. Čeprav bi popolna zaposlitev vseh predvidenih delovnih mest seveda stala vsaj desetkrat več, na zavodu mirijo, da bo večina novih delovnih mest zasedenih postopoma, saj je zavod omejen tako s kadrovskim načrtom kot tudi s sredstvi za maso plač.
Prejšnja direktorica zmanjšala število vodilnih
Glede na to, da je k še vedno veljavni sistematizaciji lani dalo soglasje ministrstvo za delo, smo želeli od njih izvedeti, kako komentirajo odločitev in razloge novega vodstva zavoda, vendar odgovora nismo prejeli. Prav tako nismo dobili komentarja o dejstvu, da je lani sprejeta sistematizacija določala zmanjšanje vodstvenih delavcev zavoda in znižanje mase za plače, medtem ko nova predvideva več vodstvenih in ostalih delovnih mest in s tem tudi višje stroške. Izvedeli smo le, da je vodstvo zavoda ministrico za delo Anjo Kopač Mrak sredi maja seznanilo z izhodišči predlaganih sprememb in da bo spreminjanje akta potekalo v skladu z določili statuta zavoda.
Ob tem naj spomnimo, da je ministrica v začetku leta odstavljeni generalni direktorici zavoda Zlatki Srdoč Majer ob njeni razrešitvi med drugim očitala, da ji ni uspelo ustrezno organizirati poslovnih procesov in doseči ciljev nove, torej zdajšnje sistemizacije. Srdoč-Majerjeva je januarja v zagovoru navedla, da so kot edini javni zavod s spremembo sistemizacije znižali stroške plač in v zadnjih treh mesecih lanskega leta prihranili približno 70.000 evrov. Ocenila je, da so prihranjena sredstva rezultat ustreznejše organiziranosti dela zavoda, zmanjšanja števila vodilnih in vodstvenih delovnih mest ter svetnikov in svetovalcev generalnega direktorja.
Kazenske ovadbe
Kot smo že poročali, je Srdoč-Majerjeva ob razrešitvi obtožbe naperila proti ministrstvu. Povedala je, da je na zavodu ves čas odkrivala nepravilnosti in korupcijo, negospodarno in potratno rabo javnih sredstev, škodljive pogodbe, sporno zaposlovanje in sporne postopke javnih naročil. Po njeni oceni je bil pravi vzrok za njeno odstavitev, da je ministrstvo želelo korupcijo pomesti pod preprogo.
Zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, oškodovanja javnih sredstev in nevestnega dela v službi je prijavila ministrico Anjo Kopač Mrak, direktorico direktorata za zaposlovanje in trg dela na ministrstvu Damjano Košir ter njenega namestnika Zorana Kotolenka. Koširjevo je zaradi suma navzkrižja interesov marca lani prijavila tudi komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), januarja letos pa zaradi šikaniranja na delovnem mestu še Kotolenka, ki naj bi zoper njo izvajal »tihi mobing«.
Na KPK so prijavo zoper Kotolenka zavrnili, ker »ni dajala podlage za resen sum kršitve iz pristojnosti komisije«. Obravnava prijav zoper ministrico in Koširjevo še ni končana. Tamara Gregorčič, vodja okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, pravi, da zadeve preučujejo in da tožilska odločitev še ni bila sprejeta.
