V ozadju sestavljanja nove vlade akterji iz zdravstva in sociale načrtujejo obrise bodoče dolgotrajne oskrbe. Ena možnost je, da bi dodatne vire zanjo prineslo obvezno zavarovanje, za katero bi skrbel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V pogovorih pa naj bi se po neuradnih informacijah pojavljala tudi možnost obveznega pogodbenega zavarovanja, za katero bi skrbele zavarovalnice, ki danes izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Če bi obveljala slednja ali pa kombinacija obeh možnosti, bi lahko v Vzajemni, Triglavu in Adriaticu Slovenici vsaj delno »nadomestili« prihodke, ki jih lahko izgubijo z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja.
Kandidatka za ministrico za zdravje Milojka Kolar je včeraj zatrdila, da takšna možnost zanjo ne pride v poštev. Po njenem bi bila poleg sredstev, ki se bodo za dolgotrajno oskrbo zbirala pri ZZZS, smiselna kvečjemu prava prostovoljna zavarovanja za tiste storitve, ki pri dolgotrajni oskrbi niso nujno potrebne. Podobno razmišlja tudi generalni direktor ZZZS Samo Fakin. »Ni smiselno, da bi sistem dolgotrajne oskrbe zastavljali v imenu preživetja zavarovalnic,« je poudaril. Po njegovem bi bilo najbolje, da ZZZS postane Zavod za zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo. »Dolgotrajna oskrba naj bo pravica, denarja zanjo pa ni smiselno zbirati na ločenih računih. Obravnavali bi jo kot druge zdravstvene pravice.«
Pomembno vprašanje je tudi, kaj naj bodoče zavarovanje za dolgotrajno oskrbo sploh zajame. Za krepitev dolgotrajne oskrbe z dodajanjem socialnih pravic in zdravstvene nege na domu bi potrebovali od 170 do 250 milijonov dodatnega denarja, ugotavlja Fakin. Druga možnost je, da bi se osredotočili na krepitev zdravstvene nege pri približno 40.000 do 50.000 starostnikih, ki niso v domski oskrbi, a imajo podobne potrebe kot tamkajšnji oskrbovanci. V tem primeru bi bilo treba okrepiti patronažno nego in se s tem približati standardu nege v domski oskrbi, to pa bi stalo okoli 120 milijonov evrov. V zdravstveni blagajni tega denarja danes ni, zato bi bilo treba uvesti novo zavarovanje oziroma razširiti sedanje. Premija, ki bi jo plačevali odrasli prebivalci, bi znašala okoli 11 evrov na mesec, predvidevajo na ZZZS.
Zavarovanje bi lahko krilo tudi prenovo stanovanja
Izvršni direktor za področje zdravstvenih zavarovanj Adriatica Slovenice Ivan Gracar ugotavlja, da se zdravstveni sistem in sistem dolgotrajne oskrbe v marsičem prepletata in dopolnjujeta, za »oba pa velja, da zgolj z javnimi sredstvi dolgoročno ne moreta biti vzdržna«. Zato bo treba podobno kot pri zdravstvenem sistemu tudi pri dolgotrajni oskrbi določiti košarico pravic ter zagotoviti financiranje iz javnih in zasebnih virov. Poleg obveznega socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ki bo temeljilo na solidarnosti in za katero bi plačevali prispevke, bi imeli tudi obvezno pogodbeno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ki bi temeljilo na vzajemnosti in za katero bi plačevali premije. To zavarovanje bi moralo biti obvezno zato, da bi se vanj vključili tudi zdravi, ugotavlja Gracar. Po njihovem bi morali v obvezno pogodbeno zavarovanje na primer vključiti pravice do podpornih dnevnih opravil in kritje stroškov adaptacij bivalnih prostorov pri ljudeh, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo.
V Vzajemni se strinjajo, da področje dolgotrajne oskrbe potrebuje novo ureditev. Morda bi ga bilo smiselno urejati skupaj z zdravstvom, saj ima oboje kot celota lahko vpliv na prispevke od plač, ki so v Sloveniji že danes visoko obremenjene, ugotavljajo. Spomnili so na primer Nizozemske, kjer so z reformo leta 2006 z obveznim pogodbenim zavarovanjem (to lahko izvaja več zavarovalnic) uredili tako področje zdravstva kot dolgotrajne oskrbe. »V Vzajemni bomo zagotovo spremljali, kako se bo oblikovala zakonodaja na tem področju, ter temu primerno prilagodili oziroma razširili svojo ponudbo,« so napovedali.
Da bo vloga zavarovalnic pomembna za stabilnost sistema zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, se strinjajo tudi v Triglavu. Zgolj javnofinančna sredstva dolgoročno ne bodo zadoščala za financiranje želene ravni tako zdravstvenih storitev kot tudi storitev dolgotrajne oskrbe, so opozorili.
Nina Knavs
