Ameriški veleposlanik v Ljubljani Joseph A. Mussomeli je s svojimi izjavami v preteklosti že večkrat posegel v notranjepolitične zadeve Slovenije. V skladu s konvencijami, ki urejajo delo diplomatov, tega ne bi smel početi. A kot je sam večkrat pojasnil, si pravice razmišljanja in izražanja mnenj ne bo pustil vzeti. Prislužil si je obsodbe nekdanjih slovenskih diplomatov in domače mednarodnopravne stroke.
Mussomelijevi dvomi
Po pravnomočni obsodbi Janeza Janše v primeru Patria je za Finance zadržano sprejel odločitev sodišča. »Moramo biti previdni, zlasti v luči številnih očitkov na račun objektivnosti slovenskih sodišč. Sami veste, kako vprašanje objektivnosti in učinkovitosti deli slovenski narod, zato je treba biti pri komentiranju te zadeve zadržan, dokler sodbe ne potrdi tudi evropsko sodišče za človekove pravice,« je za Finance povedal Mussomeli. Na vprašanje, ali bi na Janševem mestu po obsodbi sestopil s položaja predsednika stranke, pa je dejal: »V Ameriki mi drugo niti ne bi preostalo, za tukajšnje okolje pa to težko rečem.«
Besede ameriškega veleposlanika predstavljajo javno izrečen bolj ali manj posreden dvom o eni temeljnih vej oblasti v državi, kjer gostuje. Dvome o državah gostiteljicah diplomati sporočajo v svojo domovino v diplomatskih depešah, javno izražanje tovrstnih dvomov pa nikakor ne sodi med ustaljene diplomatske prakse.
Zaradi ponedeljkove izjave ameriškega veleposlanika Mussomelija na MZZ niso poklicali na zagovor in ga očitno tudi ne bodo. »Če bi kdo opravil tovrsten pogovor z njim, bi to bil zunanji minister,« so sporočili z MZZ in dodali, da je zunanji minister Karl Erjavec trenutno na dopustu.
Nezaželeni diplomati
Delovanje veleposlanikov ureja dunajska konvencija o diplomatskih odnosih. Ta v svojem devetem členu tudi določa, da se lahko veleposlanika razglasi za persono non grata (nezaželeno osebo). Da bi kaj takega doletelo ameriškega veleposlanika Mussomelija, na MZZ očitno še niso razmišljali. Postopek, da se katerega koli diplomata razglasi za nezaželeno osebo, je preprost. Sprejeti je treba politično odločitev in s kratkim diplomatskim pismom (noto) o tem obvestiti državo gostiteljico oziroma veleposlaništvo.
Razlogov, zakaj je bil kakšen diplomat razglašen za nezaželeno osebo, državi ni treba navesti. Slovenija je to skrajno diplomatsko potezo, s katero se jasno izraža negodovanje nad dejanji diplomatov ali njihovih držav, od osamosvojitve uporabila zgolj enkrat. To se je zgodilo konec maja 2012, ko je na seznamu nezaželenih oseb pristal sirski veleposlanik Basam Sabah s sedežem na Dunaju. Slovenija se je za to dejanje odločila v znamenje protesta in zgroženosti nad takratnim pobojem v sirskem kraju Houla, med katerim je v napadu sirskih varnostnih sil umrlo najmanj 49 otrok in 34 žensk. Država je torej lahko ukrepala zaradi hudih pobojev civilistov v sirski državljanski vojni, ni pa bila pripravljena zaščititi lastne integritete pred mednarodnopravno nedopustnim notranjepolitičnim vmešavanjem ameriškega veleposlanika.ag