Da slovenske univerze razmeroma naklonjeno sprejemajo načrtovano uvedbo plačljivega rednega študija (tako imenovanega polnega študija), ki bo ostal tistim, ki jim ne bo uspelo zbrati dovolj točk za vpis na neplačljivi študij, ni niti malo presenetljivo. Vse štiri univerze se namreč že nekaj let soočajo s skokovitim upadanjem izrednih študentov. Tako so univerze ob lep del zaslužka, s katerim so v minulih letih blažile mačehovsko odmerjanje državnih sredstev za visoko šolstvo.
Analiza vpisa na javnih in koncesioniranih visokošolskih zavodih v iztekajočem se študijskem letu, ki so jo pripravili v Visokošolski prijavno-informacijski službi Univerze v Ljubljani (Vpis), razkriva s tega vidika dramatične trende: pred desetimi leti se je na dva redna študenta vpisal en izredni, v tem študijskem letu pa se je en izredni študent vpisal že na devet rednih.
Več vpisnih mest kot prijav
V desetih letih se je sicer zmanjšalo tako število rednih kot izrednih študentov. Rednih z 19.888 na 17.213, izredni študentje pa so skoraj skopneli: sredi minulega desetletja so bili vpisani 8904, letos le še 1837, skoraj 8 odstotkov manj kot lani in skoraj 80 odstotkov manj kot v letu 2004/2005. Glavni razlog za to je demografske narave (generacije se bodo krčile do konca desetletja!). Na velik upad izrednih študentov pa je zagotovo vplivala tudi gospodarska kriza. Vsako leto je bilo namreč manj tistih, ki so bili pripravljeni zaposlenim plačati izredni študij. Kako bo letos, se bo deloma razkrilo že ta teden, ko bodo v Vpisu razkrili stanje prijav na visokošolskih zavodih.
Ponudba vpisnih mest se vse manjšemu številu študentov prilagaja razmeroma počasi; število mest se je začelo zmanjševati šele pred štirimi leti. To je dobro za študente, saj jim je iz leta v leto na voljo več mest. Tako je pred desetimi leti vsakemu kandidatu z izpolnjenimi vpisnimi pogoji »pripadlo« eno vpisno mesto, letos pa je bilo za vsakega kandidata na voljo že 1,4 vpisnega mesta. Izjema je Univerza v Ljubljani: na to univerzo so kandidati tudi v tem študijskem letu poslali za dva odstotka več prijav, kot so razpisali mest.
Ponudba razpisanih mest je še vedno neskladna z željami. V prvem prijavnem roku se ni letos nihče prijavil v kar 77 programih, od tega je bilo 16 rednih. Na ljubljanski univerzi sta bila popolnega nezanimanja študentov deležna dva univerzitetna redna programa: teološke študije (dvopredmetni, povezava z mariborsko univerzo) in zahodnoslovanski študiji (enopredmetni). Med izrednimi enopredmetnimi pa so brez prijav ostali: antični in humanistični študiji, primerjalna književnost in literarna teorija, sinologija, slovenistika, konserviranje in restavriranje likovnih del, sociologija kulture, slikarstvo (smer grafika in smer video in novi mediji), filozofija, meteorologija z geofiziko...
Iz leta v leto višji minimumi točk
Študijski programi, ki dobivajo največji presežek prijav, so iz leta v leto isti. Rekorder po razkoraku med številom mest in prijav ostaja univerzitetni program Dramska igra (AGRFT), kjer je za 12 mest prispelo 132 prijav. Sledijo mu logopedija in surdopedagogika (Pedagoška fakulteta, UL), kjer so za 20 mest dobili 146 prijav, kineziologija (Fakulteta za šport, UL) in fizioterapija (Zdravstvena fakulteta, UL).
Kljub temu da se zadnja štiri leta zmanjšuje število prijav, pa se je v zadnjih štirih letih povečalo število programov z omejitvijo vpisa. Letos so vpis omejili v 120 programih, lani v 118. Od vseh, ki so se prijavili v te programe, so sprejeli 52 odstotkov, lani 55 odstotkov. Skrb zbujajoči so tudi podatki o minimumih, potrebnih za uvrstitev v najbolj želene programe. Ti razkrivajo, da iz leta v leto narašča število študijskih programov, za katere morajo kandidati doseči zelo visoko število točk, dvigujejo pa se tudi minimumi točk: v programih laboratorijske medicine, veterine, medicine, dentalne medicine, biotehnologije, predšolske vzgoje...
