Napovedi rasti za Slovenijo so slabe in pričakuje se, da bo država znova padla v recesijo, v makroekonomski napovedi za Slovenijo ugotavljata omenjeni instituciji.
Krčenje proračuna bo namreč privedlo do upada domačega povpraševanja, stanje na tekočem računu države pa se ne bo izboljšalo, vse dokler ne pride do oživitve gospodarstva območja evra, izpostavljata. Slovenski bruto domači proizvod (BDP) naj bi se po napovedih letos znižal za 1,7 odstotka, za ponovno rast v prihodnjem letu pa naj bi poskrbelo šibko povečanje izvoza.
Ernst & Young in Oxford Economics ob tem opozarjata na ponovno poslabšanje položaja večjih bank, kar navkljub neposredni pomoči s strani Evropske centralne banke (ECB) še dodatno pritiska na proračunske vire. Kljub nadaljnjim varčevalnim ukrepom proračunski primanjkljaj ostaja precej nad ciljem, postavljenim v dogovoru z EU.
"To je pripeljalo do ostrega znižanja bonitetne vrednosti in zato je vse bolj verjetno, da bo tudi Slovenija ena od držav, ki bo morala zaprositi za finančno pomoč Evropske unije," navajata instituciji.
Stabilizacija zaupanja in oživitev naložbene dejavnosti
Ob tem sta prepričani, da bi finančna injekcija EU v naslednjem letu s stabilizacijo zaupanja in oživitvijo naložbene dejavnosti spodbudila ponovno gospodarsko rast. Na drugi strani pa bi to okrepilo tudi potrebo po zmanjšanju javne porabe in uvedbo ukrepov za znižanje dolga, kar bi upočasnilo gospodarsko okrevanje vse do leta 2014.
"Zunanja pomoč je lahko pogojena z uvedbo tehnične vlade, kar bi povečalo zaupanje tujih upnikov in pomagalo pri premagovanju napetosti v obstoječi koaliciji. A tudi če do te spremembe pride, še vedno obstajajo politične ovire pri izvajanju reform trga dela in socialne države v času hude gospodarske recesije," ugotavljata Ernst & Young in Oxford Economics.
V zvezi z inflacijo izpostavljata, da se je julija z 2,6 odstotka dvignila nad dolgoletni trend. To po besedah predstavnikov obeh institucij predstavlja "delno pozitiven razvoj v kontekstu velike zadolženosti tako prebivalstva kakor tudi podjetij, in obenem potrebo po znižanju realne obrestne mere, da bi dosegli oživitev investicijske porabe".
