Ti po naših informacijah zbirajo dokumentacijo o posojilih za gradnjo Medicinskega centra Glazija, ki se je zaradi težav celjskega gradbinca že pred meseci ustavila. Čeprav je bil CM Celje uradno le izvajalec del, je iz dokumentov, ki jih je včeraj objavilo celjsko sodišče, razvidno, da je obenem tudi precej radodarno financiral svojega naročnika. Poleg tega, da je CM Celje 498.600 evrov posodil podjetju Reparo, ki je imelo na zadnji dan lanskega leta že skoraj 46.000 evrov negativnega kapitala, je kar 1,2-milijonsko posojilo odobril tudi njegovemu lastniku Boštjanu Brenčiču. Ta nam je včeraj pojasnil, da o preiskavi ne ve nič in da so bili vsi posli zakoniti.

Nadaljevanje afere Hypo?

Najkasneje včeraj je postalo dokončno jasno, da je CM Celje denar, ki ga je posodil Reparu in Brenčiču, vrgel skozi okno. Družba je namreč razkrila, da je že konec marca obe posojili v celoti oslabila. Čeprav je CM Celje v začetku januarja lani, ko ga je še vodil Marjan Vengust, posojili uradno zavaroval s hipoteko na zemljišču, kjer je Reparo gradil medicinski center, jo je pred tem uspelo vpisati več drugim upnikom - med drugim tudi Hypo Alpe Adria Bank Slovenija, ki je podjetju posodila 8,6 milijona evrov.

Zakaj je celjski gradbinec relativno neznanemu poslovnežu, ki ima v lasti še podjetje Posest nova (to je imelo lani za slabih 32.000 evrov sredstev), po dostopnih podatkih pa živi v stanovanju v bloku v središču Celja, odobril 1,2-milijonsko posojilo, ni znano. Je pa zemljišče, na katerem je CM Celje uspelo vpisati hipoteko, Brenčičevo podjetje Reparo maja lani, torej le nekaj mesecev po tem, ko je prejel posojilo od CM Celje, preneslo na podjetje R.A.B. Tega je na istem naslovu le nekaj dni prej ustanovil Andrej Krivec. R.A.B. je na zadnji dan lanskega leta v bilancah izkazoval še 7,2 milijona evrov kratkoročnih finančnih obveznosti. Ustavitev gradnje medicinskega centra v neposredni bližini celjske bolnišnice, v katerem je želel Brenčič prostore prodati zdravnikom specialistom in zobozdravnikom, je tako pod vprašaj postavila tudi vračilo posojila Hypu. Tudi zato ni mogoče izključiti možnosti, da so kriminalisti posle med CM Celje in Reparom pod drobnogled vzeli v okviru širše preiskave poslov banke. Brenčič nam je sicer včeraj dejal, da "gre projekt po dogovoru z banko naprej in to z novim izvajalcem".

Stečaj CM Celje: velik udarec za Abanko in PBS

Hypo je sicer mogoče najti tudi med bankami upnicami, ki so v zadnjih letih brez zavarovanj posojale denar CM Celje. Medtem ko ima Hypo zavarovanih le 207.000 od skupno 1,1 milijona evrov terjatev do celjskega gradbinca, bo njegov morebitni stečaj najbolj udaril po Abanki, ki ima do CM Celje kar 7,2 milijona evrov nezavarovanih terjatev, in Poštni banki Slovenije (PBS), ki je družbi brez zavarovanja posodila 5,8 milijona evrov. Kot je razvidno iz dokumentov sodišča, ki je včeraj tudi uradno potrdilo prisilno poravnavo CM Celje, ta navadnim upnikom dolguje 60,4 milijona evrov, v primeru uspešne prisilne poravnave pa jim obljublja 50-odstotno poplačilo v prihodnjih petih letih.

V gradivu, ki ga je CM Celje predložil sodišču, velja opozoriti še na nekaj podrobnosti. Upravičeno je tako mogoče domnevati, da je bil CM Celje de facto insolventen vsaj že konec lanskega leta. Iz bilanc za prvo trimesečje letošnjega leta, ki jih je družba razkrila včeraj, namreč izhaja, da je vrednost njenega premoženja nižja od vsote obveznosti, pri čemer so v CM Celje "ugotovili", da se je vrednost kratkoročnih sredstev v prvih treh mesecih zmanjšala kar za 22 odstotkov. To bržkone pomeni, da so v CM Celje naposled vendarle realno ovrednotili vrednost poslovnih terjatev. Še konec leta 2010 so jih tako v družbi našteli za kar 33 milijonov evrov, konec marca letos pa je njihova likvidacijska vrednost komaj presegla devet milijonov evrov, zato je primerno nižja tudi potencialna stečajna masa CM Celje (okoli 51 milijonov evrov). Mimogrede, obe bilanci (za leto 2010 in prvo trimesečje 2012) je potrdila ista revizijska hiša, Audit & co iz Murske Sobote.