Pogajanja z bankirji, ki vključuje dokapitalizacijo, reprogramiranje obveznosti in prodajo hčerinskega podjetja Litostroj Power, so se včeraj nadaljevala, do konca pa lahko pričakujemo še precej zapletov. Ker naj bi bil Cimos tudi brez dokapitalizacije in prodaje izjemno perspektivnega podjetja Litostroj Power dolgoročno sposoben vrniti vsa posojila, poznavalci razmer pritiske bank pripisujejo predvsem njihovim finančnim težavam.

Skupina Cimos je v zadnjih petih letih bankam za obresti odštela več kot 100 milijonov evrov, medtem ko je krovno podjetje Cimos za obresti plačalo več kot 50 milijonov evrov, kaže analiza bilanc družbe. Banke od družbe zdaj zahtevajo dokapitalizacijo v višini od 10 do 20 milijonov evrov in prodajo perspektivnega hčerinskega podjetja Litostroj Power. Izpolnitev navedenih zahtev je pogoj za reprogram ročnosti servisiranja posojil.

Dejstvo je, da ima Cimos razmeroma malo lastniškega kapitala in da je v minulih letih pod taktirko Franca Krašovca svojo ekspanzijo v celoti financiral z dolžniškim kapitalom. Ob tem velja omeniti, da je bila družba v drugi polovici devetdesetih let, ko je sprožila prisilno poravnavo, na robu preživetja. Od bilančne vsote v višini 748,5 milijona evrov je imela Skupina Cimos konec lanskega leta dobrih 80 odstotkov dolžniškega kapitala. Čeprav so konsolidirane dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti konec lanskega leta znašale več kot 400 milijonov evrov, je Cimos po več strokovnih ocenah dolgoročno delujoče podjetje.

Zaradi precejšnjih pritiskov bankirjev je matično podjetje Cimos v minulem letu kratkoročne finančne obveznosti zmanjšalo za približno 20 milijonov evrov, na 87,5 milijona evrov. Dolgoročne finančne obveznosti so ostale na približno enaki ravni kot leto poprej in so konec lanskega leta znašale 150 milijonov evrov. Obveznosti do bank Cimos očitno ni zmogel financirati drugače, kot da je po drugi strani zvišal svoje dolgove do dobaviteljev. V obravnavanem obdobju so se namreč kratkoročne poslovne obveznosti zvišale za skoraj 18 milijonov evrov, na 113,4 milijona evrov.

Po izbruhu gospodarske krize v letu 2008, ko je Skupina Cimos dosegla 460,13 milijona evrov prihodkov od prodaje, so se ti v letu 2009 zmanjšali na 367,5 milijona evrov, v lanskem letu pa so se prihodki povzpeli skoraj na raven pred krizo in so znašali 455,6 milijona evrov. Konsolidirani dobiček je lani znašal 3,4 milijona evrov, kar je bilo za dobrih 15 odstotkov manj kot leta 2010.

Čeprav je Cimos pomembno slovensko podjetje - celotna skupina zaposluje več kot 7000 delavcev in je eden največjih slovenskih izvoznikov, se vsaj do zdaj država v reševanje njegovih finančnih težav (še) ni vključila. Največji lastniki Cimosa so Modra zavarovalnica (21,39-odstotni delež), Banka Koper (20,44-odstotni delež), Kovinoplastika Lož (13,10-odstotni delež), DSU (6,90-odstotni delež) in Triglav Naložbe (5,45-odstotni delež).