Zdajšnji direktor Hypo Leasinga podpiše petmilijonsko pogodbo...

Po naših podatkih tako v zgodbi o poslovnem centru, ki ga je v začetku leta 2006 v Komendi nameravalo zgraditi podjetje Urbano KC v lasti Urbana Stojana, za kar je najemalo posojila pri Hypu, v več vlogah nastopa zdajšnji direktor Hypo Leasinga Mitja Križaj. Njegov podpis je namreč mogoče najti pod "najtežjo", pet milijonov evrov vredno kreditno pogodbo, ki jo je Hypo Alpe Adria Bank Slovenija januarja 2007 sklenila z Urbano KC. Le dve leti kasneje je Križaj v projekt v Komendi "vstopil" z druge strani. Marca 2009 je tako postal zastopnik družbe Solaris razvojna skupina, ki je skoraj hkrati pridobila 51-odstotni lastniški delež v podjetju Urbano, uradnem lastniku Urbano KC. Od tam je po tem, ko je v povezavi s projektom opravil za dobrih 4000 evrov svetovalnih storitev, nato dokončno odšel v začetku leta 2010. Lani oktobra se je Križaj vrnil na Hypo, kjer so takrat že začeli preiskave domnevno spornih poslov nekdanjih vodilnih, med katerimi je tudi projekt v Komendi.

...zdajšnji član uprave pa podpiše skoraj polmilijonsko pogodbo

V tamkajšnjih poslih je mogoče najti tudi zdajšnjega člana uprave Hypo banke Mateja Falatova, ki je pred meseci kratek čas celo vodil banko. Konec decembra 2008 je tako prispeval podpis pod kreditno pogodbo, s katero je banka takrat že močno zadolženemu podjetju Urbano odobrila 475.000 evrov posojila. Tega je podjetje porabilo za poplačilo zapadlih glavnic prejšnjih posojil, za kar je zastavilo zemljišča na območju Maribora. Čeprav so šli Urbanu KC na roke tudi v občini Komenda, ki je svoja zemljišča v tem kraju spremenila v zazidljiva, je podjetje pred kratkim dokončno končalo v stečaju, z njim pa tudi Hypovi milijoni.

Podatek, da so pri financiranju propadlega, skupno več kot 20 milijonov evrov vrednega projekta (po dogovoru naj bi Hypo po pridobitvi gradbenega dovoljenja projekt financiral še z več kot 16 milijoni evrov) v Komendi sodelovali tudi zdajšnji vodilni v Hypu, je pomemben, ker gre za posel, ki so ga Hypovi notranji revizorji, forenziki in drugi svetovalci v okviru notranje preiskave že lani označili kot prednostnega. Še lani poleti nam je več virov blizu Hypa zatrdilo, da je tako imenovani projekt Urbano poleg Vegrada, MKT Printa in financiranja menedžerskega odkupa Merkurja eden od štirih poslov, ki naj bi bili pod posebnim drobnogledom notranjih preiskovalcev.

Financiranje poslovnega centra v Komendi je namreč "smrdelo" že od samega začetka, saj je bil Urbano KC že pred sklenitvijo prvih dogovorov o financiranju, torej leta 2006, na tako imenovani črni listi Hypo Leasinga. Prav tako naj bi podjetje, ki se je tako rekoč brez lastnih sredstev lotilo več nepremičninskih projektov v Sloveniji, že takrat imelo nezadovoljivo bonitetno oceno. Iz kronologije dogodkov pa je mogoče celo razbrati, da je podjetje s posojili, ki jih je najemalo pri Hypo banki, financiralo obveznosti do Hypo Leasinga, pri čemer je banka v zavarovanje posojila jemala tudi zemljišča v lasti Hypo Leasinga.

Andrej Lah osumljen nedovoljenega prejemanja daril

A že v naslednjih mesecih naj bi se v Hypu na Komendo bolj ali manj "pozabilo", pobudo v preiskavi pa naj bi prevzeli kriminalisti. Ti naj bi že lani več nekdanjih vodilnih v Hypu osumili zlorabe položaja, nekdanjega člana uprave banke Andreja Laha pa celo nedovoljenega sprejemanja daril, natančneje "nagrade" v višini 20.000 evrov, ki naj bi jo za odobritev posojila v letu 2009 prejel od Stojana. Lah je to pred dnevi ostro zanikal, na vprašanje o domnevnem dopisu, v katerem naj bi Stojan namigoval na provizijo, pa je odgovoril, da "so stavek o tem na Hypu iztrgali iz konteksta". Na generalni policijski upravi so nam včeraj zatrdili, da je kriminalistična preiskava v zadevi "v zaključni fazi".

Medtem ko v Hypo banki komentarjev ne dajejo, je Križaj dejal, da je kreditno pogodbo z Urbano KC podpisal po pooblastilu uprave (takrat jo je vodil Božidar Špan) in da pri odobravanju posojila ni sodeloval.

"Lani so me v Hypu povabili k sodelovanju pri razčiščevanju preteklih poslov. Pred zaposlitvijo v Hypo Leasingu sem nadzorni svet tudi seznanil s podrobnostmi zadeve Urbano," je dejal in razkril, da je Hypo z Urbano sodeloval, še preden je ta dobil posojilo za gradnjo stanovanjskega kompleksa v Komendi, in sicer pri gradnji trgovskega centra Spar v Pivki.

Zakaj se je dve leti kasneje spet vrnil v projekt? "Leta 2009 me je Sašo Radilović (lastnik Solarisa, op. p.), ki sem ga poznal še iz časov, ko sem bil zaposlen v Bank Austria, povabil k sodelovanju. Ker se načrti niso izvajali, sem po nekaj mesecih kot direktor odstopil. Zaradi nekdanje zaposlitve v Hypu sem se pri reševanju projekta v Komendi kot direktor Solarisa izločil in nisem sodeloval v pogovorih s Hypom," je odgovoril Križaj. Za študijo o projektu Komenda, ki jo je pripravil, pa je dejal, da je bila izdelana za druge banke, potem ko Hypo ni več želel financirati projekta. Po njegovi oceni, kot nekdanji zastopnik Solarisa in hkrati zdajšnji direktor Hypo Leasinga, ki naj bi pomagal razčiščevati stare posle, "zagotovo ni v konfliktu interesov".