Kot poroča Večer, je kreditiranje slamnatih nepremičninskih podjetij na Hrvaškem povzročilo ogromno izgubo NKBM, denar pa je izginil neznano kam. Brez ustreznih jamstev naj bi NKBM sumljivim podjetjem posodila vsaj 75 milijonov evrov, veliki projekti, na podlagi katerih so bili milijoni tudi posojeni, pa so propadli.

V sporne transakcije naj bi bilo vpleteno tudi prejšnje vodstvo druge največje slovenske banke, ki jo je takrat vodil Matjaž Kovačič. Sedanja uprava pod vodstvom Aleša Hauca pa naj ne bi želela, da bi se delničarji seznanili z njenimi postopki za odkrivanje odgovornosti in revizijskimi ugotovitvami, ustavila pa naj bi tudi vložitev odškodninskih tožb proti svojim predhodnikom.

To so razlogi za anonimno prijavo Hauca in kolegov protikorupcijski komisiji, ker pa naj bi vse skupaj  pomagal prikrivati tudi aktualni finančni minister Janez Šušteršič, pa je prijava doletela tudi njega. Prijavitelj, katerega identiteta ni znana, zatrjuje, da sta tako Šušteršič kot Hauc kršila zakon o gospodarskih družbah. Odigrala naj bi ključno vlogo pri nasprotovanju banke, da se razčistijo njeni posli pod Kovačičevo ekipo.

Dvakrat zavrnili zahtevo AUKN

Banka naj bi s tem delovala v nasprotju z interesi države kot svoje večinske lastnice oz. AUKN kot njene predstavnice. AUKN je sicer 18. maja zahtevala, naj se dnevni red za skupščino banke, ki bo potekala avgusta, dopolni z dvema točkama. V sklopu prve bi moralo vodstvo banke lastnikom predložiti svoje dosedanje aktivnosti pri določanju odgovornih za izginotje milijonov na Hrvaškem, pri drugi pa bi vložili odškodninske tožbe proti Kovačiču in njegovim najožjim sodelavcem.

Uprava pod Alešem Haucem je zahtevo AUKN zavrnila z obrazložitvijo, da ni bila podana v obliki, kot jo določajo veljavni predpisi. AUKN naj bi nato svojo zahtevo vložila še enkrat, uprava NKBM pa jo je spet zavrnila.

Predstavnica protikorupcijske komisije je prejeto prijavo že potrdila. Pojasnila je, da je prijava trenutno v postopku predhodnega preizkusa, v katerem bo komisija ocenila, ali bo zadevo naprej obravnavala. To bo zaključeno najkasneje v 14 dneh od prevzema prijave.

Na NKBM niso prejeli obvestila o prijavi, zato zadeve ne komentirajo

"Komisija za preprečevanje korupcije Nove KBM ni obvestila o anonimni prijavi, ki naj bi jo komisija prejela in o njej poročajo nekateri mediji, zato njene vsebine ne moremo komentirati," so za Dnevnik.si sporočili iz banke in dodali, da je uprava banke sklicala tako skupščino 21. junija letos, kot 22. skupščinno, ki je sklicana za 14 avgust. Dodali so, da je točki dnevnega reda v zvezi z družbo KBM projekt ob sklicu junijske skupščine predlagala AUKN, točki pa nista bili sprejeti na dnevni red, ker ker je banka od AUKN prejela dva dokumenta z različnimi zahtevami po razširitvi dnevnega reda.

"Prvi dokument poslan z e-pošto je vseboval zahtevo za dopolnitev dnevnega reda z dvema točkama, t.j. Seznanitev s poročili, revizijami ter drugimi aktivnostmi v zvezi z ugotavljanjem odgovornosti odgovornih oseb družbe KBM Projekt d.o.o., Zagreb in Vložitev tožb v skladu s 327. členom Zakona o gospodarskih družbah. Podpisnika dokumenta sta bila člana uprave AUKN. Drugi dokument, prejet po pošti, je podpisala predsednica uprave AUKN, vseboval pa je zahtevo za dodatno točko dnevnega reda 21. skupščine z naslovom Izvedba aktivnosti za dokapitalizacijo," so še zapisali pri NKBM.

"Zahtevo sta podpisali osebi, ki tedaj nista imeli pooblastila za podpis zahteve"

"Po preučitvi obeh dokumentov in naknadno poslanega pojasnila agencije je Nova KBM ugotovila, da po e-pošti poslanega dokumenta ni mogoče šteti za zakonito zahtevo delničarja družbe po dodatni točki dnevnega reda v skladu z zakonom ZGD-1. Zahtevo sta podpisali osebi, ki tedaj nista imeli pooblastila za podpis zahteve, saj AUKN v skladu z Zakonom o upravljanju kapitalskih naložb zastopa predsednica uprave," še menijo na NKBM.